Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz poziva na dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja le zahteva za predložitev soglasja, ne pa obrazložitev dejanskega stanja zadeve, ki sporno predložitev soglasja zahteva. Organ je glede na navedeno kršil pravila postopka - obveznost obrazložitve, zakaj terja dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Organ je odločil, da je investitor dolžan plačati stroške pravnega zastopanja svojega pooblaščenca, za kar pa ni podlage v prvem odstavku 114. člena ZUP.
I. Tožbi se ugodi in se sklep Upravne enote Brežice, št. 351-175/2020/31 z dne 18. 1. 2021, ter 1. točka sklepa Upravne enote Brežice, št. 351-175/2020/32 z dne 18. 1. 2021 odpravita in se zadevi vrneta prvostopenjskemu organu v nov postopek.
II. Tožbi se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-125/2020-2550-6 z dne 11. 5. 2021 odpravi in se zadeva vrne drugostopenjskemu organu v nov postopek.
III. V preostalem se tožba zavrne.
IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
V. Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.
1. Upravna enota Brežice (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom ustavil postopek v zvezi z zahtevo tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti kmečke lope v stanovanjsko hišo (1. točka izreka). Sklenil je tudi, da ne ugodi tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka za dopolnitev vloge z dne 15. 1. 2021 (2. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je v ponovljenem postopku organ tožnika pozval, naj svojo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja v roku 15 dni dopolni s soglasjem h gradnji lastnika sosednjega zemljišča, A. A. Na podlagi dveh vlog tožnika je organ podaljšal rok za dopolnitev vloge skupno do 14. 1. 2021 in ga obvestil, da po izteku tega roka ne bo več mogoče ugoditi novemu predlogu za njegovo podaljšanje. Ker tožnik svoje zahteve ni dopolnil, organ ni ugodil novemu predlogu za podaljšanje roka z dne 15. 1. 2021 in ustavil postopek izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi 42. člena Gradbenega zakona (GZ)
2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Z drugim izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ odločil, da mora tožnik v roku 15 dni povrniti stroške pravnega zastopanja B., o. p., d. o. o., v višini 186,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka), in v istem roku tudi stroške zastopanja odvetnika C. C. v višini 223,99 EIR (2. točka izreka), pri čemer niso nastali dodatni stroški postopka (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da stranski udeleženec A. A. v postopku izdaje gradbenega dovoljenja uspel s svojim zahtevkom, saj je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju toženka), na podlagi njegove pritožbe odpravilo gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano tožniku, in zadevo vrnilo v ponovno postopek prvostopenjskemu organu, ki je bil nato ustavljen. Na podlagi navedenega je prvostopenjski organ zaključil, da gredo stroški postopka v breme tožnika kot investitorja.
4. Drugostopenjski organ je na tožnikovo pritožbo 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa, s katerim je organ odločil, da je dolžan povrniti tudi stroške pooblaščenca C. C., odpravil in zahtevo tožnika za povrnitev stroškov zavrnil. V preostalem je pritožbo zavrnil. 5. Zoper izdana sklepa je tožnik vložil pritožbi, ki ju je toženka zavrnila.
6. Tožnik se z izpodbijanima sklepoma in 1. točko odločbe toženke v zvezi s stroški, ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da bi prvostopenjski organ moral vsebinsko odločiti o njegovi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, da je bil v upravnem postopku aktiven in da ni umaknil svoje zahteve. Iz izpodbijanih sklepov ne izhaja, zakaj je za vsebinsko obravnavo njegove zahteve potrebno soglasje lastnika sosednje nepremičnine, stranski udeleženec A. A. pa za svoje nasprotovanje izdaji gradbenega dovoljenja ni predložil nobenih dokazil. Na podlagi navedenega prereka tudi pravilnosti odločitve v zvezi s stroški upravnega postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa in odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov.
7. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise v zadevi.
8. Stranka z interesom A. A. v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno in zahteva povrnitev stroškov postopka.
9. Sodišče je 13. decembra 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zoper sestavo sodišča stranke niso podale pripomb pisno, niti tožnik ustno na glavni obravnavi.
10. Sodišče je dne 24. januarja 2023 izvedlo javno glavno obravnavo, na kateri je odločalo o izvedbi dokazov. Dopustilo je vpogled v vse listine, ki jih je predlagal tožnik, zavrnilo pa je dokazni predlog za zaslišanje strank, ker meni, da je v zadevi sporna uporaba materialnega prava, ter zato zaslišanje, predvsem kot je predlagano tožnika, ni potrebno.
11. Na glavni obravnavi je tožnik vztrajal kot v tožbi, ter ponovno menil, da bi moral upravni organ o zadevi vsebinsko odločiti, kljub temu, da tožnik ni predložil zahtevanega soglasja.
**K točki I. izreka:**
12. Tožba je utemeljena.
13. Predmet upravnega spora je sklep organa, ki je ustavil postopek sprožen na zahtevo tožnika, za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti kmečke lope v stanovanjsko hišo. 14. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ oprl svojo odločitev na drugi odstavek 42. člena GZ, ki določa, da organ lahko na predlog investitorja rok za dopolnitev zahteve iz prvega odstavka podaljša, če pa zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v roku ni dopolnjena, pa se šteje, da je bila umaknjena.
15. Nesporno v zadevi je, izhaja iz izpodbijanega sklepa in upravnega spisa, da je organ večkrat pozival tožnika na dopolnitev zahteve in da zahteva tudi ni bila dopolnjena s soglasjem h gradnji lastnika sosednjega zemljišča, A. A. 16. V obravnavani zadevi je organ štel, da je tožnikova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja popolna, torej v skladu s prvim odstavkom 35. člena GZ. Vendar je od tožnika zahteval soglasje soseda, torej je menil, da pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ki izhajajo iz prvega odstavka 43. člena GZ, ne da bi tožnik predložil tudi sporno soglasje, ne more preizkusiti, kot izhaja iz prvega odstavka 42. člena GZ.
17. Za preizkus pogojev iz 43. člena GZ ima torej organ pooblastilo, da od investitorja zahteva dopolnitev popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in v primeru nespoštovanja poziva organa, da postopek ustavi. Tožnik torej nima prav, da organ ni imel podlage, da postopek ustavi, ter bi moral vsebinsko odločiti o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav pa ima tožnik, ko navaja, da bi moral vedeti, zakaj mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in zakaj je soglasje sploh potrebno. Vendar navedeno ni stvar obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je po svoji naravi procesni sklep, organ ga izda v kolikor stranka ne sledi zahtevi organa po dopolnitvi zahteve, pač pa mora organ, zakaj zahteva dopolnitev popolne zahteve, obrazložiti v zahtevi za dopolnitev, kot izhaja iz drugega stavka, prvega odstavka 42. člena GZ. Namreč ta določa, da mora organ v zahtevi za dopolnitev navesti vse potrebne dopolnitve, ki se nanašajo na celotno predloženo dokumentacijo in dejansko stanje. Navedeno določbo sodišče razume tako, da mora v zadevi za dopolnitev organ navesti katerega pogoja iz 43. člena GZ, investitor kljub popolni zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ni uspel izkazati s predložitveno dokumentacijo in s katerimi dokazili, ki jih naj predloži, ga bo lahko.
18. V obravnavani zadevi pa iz poziva na dopolnitev z dne 26. 10. 2020 izhaja le zahteva za predložitev soglasja, ne pa obrazložitev dejanskega stanja zadeve, ki sporno predložitev soglasja zahteva. Organ je glede na navedeno kršil pravila postopka, obveznost obrazložitve zakaj terja dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj zato organ ponovno pozove investitorja – tožnika in svojo zahtevo tudi obrazloži v smeri, kot je sodišče navedlo. Kolikor tudi ob dolžni obrazložitvi zahteve za dopolnitev tožnik ne bo dopolnil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja s soglasjem, bo imel podlago za ustavitev postopka.
19. Tožnik v upravnem sporu izpodbija tudi prvostopenjski sklep, s katerim je upravni organ odločil o stroških postopka stranskega udeleženca, ki jih je dolžan povrniti tožnik (prva točka izreka sklepa). O stroških je organ odločil na podlagi 114. člena ZUP, torej na podlagi pravila o uspehu v postopku, pri čemer je štel, da tožnik – investitor, ki je vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, s svojo zahtevo ni uspel, ker je organ s sklepom postopek ustavil. Stroškovni zahtevek je akcesorni zahtevek, odvisen od uspeha stranke z glavnim zahtevkom, in ker je sodišče tožbi ugodilo, torej je odpravilo odločitev o ustavitvi postopka, ki je pomenila za organ neuspeh v postopku za tožnika, je posledično odpravilo tudi izpodbijano prvo točko izreka.
**K točki II. izreka:**
20. Tožba zoper 1. točko izreka drugostopenjskega organa je utemeljena.
21. Tožnik izpodbija tudi stroškovno odločitev drugostopenjskega organa, ki je odpravil odločitev prvostopenjskega organa v 2. točki izreka sklepa in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. 22. Kot obrazloženo v prejšnjem odstavku, je sodišče odpravilo odločitev tudi drugostopenjskega organa, saj je glede na uspeh v postopku določba 114. člena ZUP napačno uporabljena. Sodišče vrača zadevo v tem obsegu drugostopenjskemu organu, ki naj o zadevi ponovno odloči, pri tem pa opozarja drugostopenjski organ naj bo pozoren na dikcijo izreka v 2. točki prvostopenjskega sklepa, ki se glasi: D. D. je dolžan povrniti stroške pravnega zastopanja odvetnika C. C. Organ je odločil, da je investitor dolžan plačati stroške pravnega zastopanja svojega pooblaščenca, za kar pa ni podlage v prvem odstavku 114. člena ZUP, določba na katero se v obrazložitvi sklicuje.
23. Tožena stranka je glede na navedeno pod točko I. in II. obrazložitve sodbe kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijanih sklepov in odločbe druge stopnje in vrnitvi zadeve v ponovni postopek organu prve stopnje in organu druge stopnje, sprejelo na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. **K III. točki izreka:**
24. Tožba zoper 3. točko sklepa Upravne enote Brežice št. 351-175/2020/32 ni utemeljena.
25. Tožnik izpodbija tudi odločitev prvostopenjskega organa, ki je v 3. točki sklepa navedel, da z izdajo tega sklepa niso nastali dodatni stroški, vendar posebnih razlogov zoper to odločitev ne navaja, zato je sodišče tožbo zoper ta del sklepa zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa v 3. točki izreka pravilno uporabljen in je odločitev na zakonu utemeljena.
**K točki IV. izreka:**
26. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 469,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Pri odmeri stroškov je sodišče upoštevalo, da je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik ter da je v zadevi razpisalo glavno obravnavo, ki se jo je pooblaščenec udeležil. Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.
**K točki V. izreka:**
27. Stroškovni zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo. O stroškovnem zahtevku stranke z interesom je sodišče odločalo na podlagi določbe 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v postopku v upravnem sporu. Prvi odstavek 154. ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenjentu povrniti stroške. V predmetnem upravnem sporu je stranka z interesom nastopala na strani toženke. Ker je tožnik s tožbo zoper akt toženke uspel, stranka z interesom ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.