16/6-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 16/6-1994 obravnavalo pobudo Draga Mlakarja iz Rač in

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/92) in Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju Občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št.17/92) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik navaja, da je njegova mati lastnica več parcel na območju veljavnosti navedenih odlokov. Navaja, da je pri sprejemanju obeh odlokov prišlo do kršitev postopka sprejemanja odlokov in to v naslednjih ozirih:

Oba odloka sta po pobudnikovem mnenju tudi materialno nezakonita, saj kot zavarovano območje slivniškega gradu določata preveliko zemljišče - tudi tam, kjer ni nobenih prvin, ki bi jih bilo potrebno zaščititi. Pobudnik zato predlaga, da se zaradi nezakonitosti in neustavnosti obeh odlokov bodisi iz njunega območja črtajo parcele, na katerih ima pobudnik pravni interes, bodisi odloka odpravita v celoti.

B.

Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in Uradni list RS, št. 26/92) nima določb o postopku sprejemanja odlokov o zavarovanju naravne in kulturne dediščine, pač pa je to prepuščeno občinskim statutom. Občinski statut je splošni akt občine, zato Ustavno sodišče ne more presojati skladnosti drugih občinskih predpisov z njim. Po 160. členu Ustave in po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je namreč možna pred Ustavnim sodiščem le presoja skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni, ne pa tudi z drugimi predpisi lokalne skupnosti.

Presoja postopka sprejemanja obeh odlokov se mora zato omejiti le na skladnost z Zakonom o naravni in kulturni dediščini in Ustavo. Sodišče ugotavlja, da določbe tega zakona oziroma ustavne določbe, ki jih navaja pobudnik, s postopkom sprejemanja navedenih odlokov niso bile kršene. V postopku priprave in sprejemanja obeh odlokov je bila namreč upoštevana edina delno postopkovna določba Zakona (18. člen), ki določa, da mora občinska organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine zavarovanje bodisi predlagati bodisi dati k predlogu mnenje.

Predlagatelj obeh odlokov je bil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Procesnih kršitev Zakona pri sprejemanju obeh odlokov tako ni mogoče najti, prav tako tudi ne kršitev Ustave.

Iz spisovnega gradiva tudi ni moč razbrati nezakonitosti odlokov vsebinske narave. Pri določitvi območja spomenika in stopnje njegovega varovanja gre za konkretno strokovno presojo, ki je formalno zagotovljena s sodelovanjem strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine (v primeru pobudnika Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor) v postopku priprave akta. V to strokovno presojo se Ustavno sodišče ne more spuščati. Zakon namreč vsebinsko določa le najbolj splošne okvire za strokovno presojo (npr. vrste kulturnih in zgodovinskih spomenikov - 16., 17. člen), ti pa z navedenima odlokoma niso prekoračeni, zato je pobuda neutemeljena tudi v tem delu. Glede 82. člena Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine, na katere ga se tudi sklicuje pobudnik v svoji pobudi, pa Ustavno sodišče ugotavlja, da ta zakonska določba ne pride v poštev za oceno izpodbijanih občinskih odlokov, ker ureja sodelovanje orga nizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine s subjekti družbenega planiranja v postopkih sprejemanja družbenih planov.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Jože Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem (proti so glasovali sodniki Jerovšek, Šturm in Ude).

P r e d s e d n i k :

dr. Tone Jerovšek