Jedro

Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico.

Kupca se štejeta za kmeta, saj zemljišče obdelujeta sama, sta za to ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti dobivata pomemben del dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnice in zahteva Občine Krško za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijano dopolnilno odločbo je Upravna enota Krško (prvostopenjski organ) v 1. točki izreka dopolnila 2. točko izreka odločbe Upravne enote Krško, šifra 330-1460/2006-14 z dne 20. 7. 2006, tako da je odločila, da se odobri pravni posel na podlagi prodajne pogodbe, ki so jo dne 2. 6. 2006 sklenile pogodbene stranke Občina Krško kot prodajalka in A.A. in B.B. kot kupca, katere predmet so nepremičnine: parc. št. 494/4, št. 495, št. 497 in št. 498/2 (v delu, ki so po namenski rabi opredeljene kot kmetijsko zemljišče), pripisane pri zkv. št. ... k.o. ...; parc. št. 549/1, št. 549/2 in št. 550, pripisane pri zkv. št. ... k.o. ... ter 1/2 parc. št. 494/2 in št. 494/1 (v delu, ki so po namenski rabi opredeljeni kot kmetijsko zemljišče), pripisani pri zkv. št. ... k.o. .... Iz obrazložitve izhaja, da je bila z odločbo Upravne enote Krško, šifra 3301460/2006-14 z dne 20. 7. 2006, vloga za odobritev pravnega posla za nepremičnine, ki so predmet izpodbijane dopolnilne odločbe, zavrnjena, iz razloga, ker sta kupca prodajalki izjavo o sprejemu ponudbe za nakup nepremičnin poslala le s priporočeno pošiljko, kar je v nasprotju s 1. odstavkom 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-uradno prečiščeno besedilo, ZKZ), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopenjski organ) pa je odločbo prvostopenjskega organa potrdilo kot pravilno in zakonito. A.A. in B.B. sta zoper odločbo prvostopenjskega organa vložila tožbo, Upravno sodišče RS pa je s sodbo opr. št. U 2602/2006-44 z dne 8. 12. 2008 pritrdilo tožnikoma ter je odpravilo 2. točko odločbe prvostopenjskega organa in zadevo vrnilo temu organu v ponovni postopek. V sodbi je zapisalo, da obstoj povratnice v zvezi s pošiljanjem izjave ponudniku ni bistvenega pomena, saj mora biti pred uvedbo postopka odobritve posel že sklenjen. Za odobritev pravnega posla je po mnenju sodišča pomembno, da je izjava o sprejemu ponudbe poslana ali vložena pravočasno pri upravni enoti, kar pa v tej zadevi ni sporno. V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da je družba (tožnica) priložila odločbo UE Trebnje z dne 13. 12. 2002, da se šteje za kmetijsko organizacijo, ni pa v skladu z dopisom prvostopenjskega organa z dne 11. 3. 2009 priložila dokazil, da kot družba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost, ustvari več kot 50 % prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči. Prav tako je ugotovil, da ni vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter zaključil, da se s kmetijsko dejavnostjo ne ukvarja. Za A.A. in B.B. pa je ugotovil, da sta kmeta, saj obdelujeta kmetijo KMG-MID 100309669, katere lastnika sta, ki obsega 12,9665 ha kmetijskih zemljišč oziroma 2,4282 ha njiv, 0,0600 ha sadovnjaka, 0,3321 ha vinograda, 9,3710 ha travnika, 0,7752 ha pašnika ter 9,3665 ha gozdov. Iz vpogleda v bazo numeričnih in grafičnih zemljiškokatastrskih podatkov je bilo tudi razvidno, da pretežni del nepremičnin, ki so predmet pravnega posla (parc. št. 494/1, 494/2, 494/4, 459, 497 in 498/2 k.o. ...), meji na zemljišča kmetije A.A. in B.B., in sicer na parc. št. 498/3, 494/3 in 496 k.o. .... Že na ustni obravnavi dne 4. 7. 2006 je pooblaščenec A.A. in B.B. izjavil, da se imenovana s kmetijsko dejavnostjo ukvarjata 30 let, ter da sta v letu 2005 imela od kmetijske dejavnosti skupno 19.195,45 EUR dohodka. V ponovljenem postopku sta A.A. in B.B. dne 2. 6. 2010 pri upravnem organu podala izjavo na zapisnik, s katero z vso kazensko in materialno odgovornostjo izjavljata, da sta v letu 2005 iz kmetijske dejavnosti pridobila dohodek, kot ga je v postopku na ustni obravnavi dne 4. 7. 2006 navedel njun pooblaščenec. Prvostopenjski organ je pravni posel odobril po ugotovitvi, da sta A.A. in B.B. kmeta, katerih zemljišča, ki jih imata v lasti, mejijo na zemljišča, ki so naprodaj, zaradi česar sta v smislu 2. točke 23. člena ZKZ predkupna upravičenca za nakup nepremičnin, navedenih v 1. točki izreka odločbe.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil kot neutemeljeno. Po dokumentih zadeve je ugotovil, da A.A. izpolnjuje vse pogoje za status kmeta po 1. alinei 1. odstavka 24. člena ZKZ, ker pa gre za zakonca, zadostuje, da izkaže status kmeta v času podaje izjave o sprejemu ponudbe le en od njiju. Dohodek iz kmetijske dejavnosti v času podaje izjave je izkazan z izjavo A.A., dano na zapisnik, prav tako pa tudi na podlagi računov Kmečke zadruge A. št. Me 3546/722 z dne 12. 6. 2006 in Me 3464/708 z dne 28. 4. 2006 ter odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 24. 5. 2006. Drugostopenjski organ je tudi ugotovil, da je izkazana predkupna pravica po 2. točki 1. odstavka 23. člena ZKZ, ker gre za kmeta mejaša. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je bila predmetna ponudba za prodajo zemljišč objavljena 19. 4. 2006, A.A. in B.B. pa sta izjavo o sprejemu ponudbe 16. 5. 2006 oddala osebno pri UE Krško, isti dan pa s priporočeno pošto poslala prodajalki Občini Krško. S tem sta izpolnila pogoj, določen v 4. odstavku 20. člena ZKZ, ne pa tudi pogoja po 1. odstavku 21. člena ZKZ, ki ga zakon kumulativno zahteva za pravilnost sprejema ponudbe, in sicer da je izjava poslana priporočeno s povratnico. Zakon jasno določa, kako je treba podati izjavo o sprejemu ponudbe, s tem pa tak način, ki mora biti izpolnjen v celoti, ne le deloma, postavlja kot pogoj za veljavnost samega sprejema ponudbe (forma ad valorem), takšnemu stališču pa je v sodbi opr. št. U 186/2005 z dne 11. 9. 2008 sledilo tudi Upravno sodišče RS. V skladu z navedenim bi upravni organ na podlagi 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZKZ odobritev pravnega posla moral zavrniti, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom. Edina, ki je pravilno sprejela ponudbo Občine Krško, je bila tožnica, ki je to na način, določen s ZKZ, storila 12. 5. 2006. Tožnica nasprotuje tudi pavšalni oceni prvostopenjskega organa, da naj bi se A.A. in B.B. štela za kmeta. Svojo ugotovitev je oprl zgolj in samo na ustno izjavo, ki sta jo imenovana dala na zapisnik, in ker naj bi bila dejstva uradni osebi znana, dokazovanja pridobljenega dohodka iz kmetijske dejavnosti ni posebej izvajala. Tožnica opozarja na določbe 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerih se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi. Prav tako prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi nikjer ni opredelil, na kakšni podlagi so uradni osebi dejstva znana. Nadalje opozarja na 1. alineo 1. odstavka 24. člena ZKZ, 2. alineo 1. odstavka 24. člena ZKZ in 3. odstavek 23. člena ZKZ in navaja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi A.A. in B.B. dejansko izpolnjevala pogoje za pridobitev statusa kmeta v času, ko sta sprejela ponudbo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se predmetni pravni posel ne odobri, oziroma podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi, da ji tožena stranka povrne priglašene stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Občina Krško kot stranka z interesom v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnice v tožbi. Navaja, da je o vprašanju, ali mora kupec izjavo o sprejemu ponudbe poslati prodajalcu priporočeno s povratnico ali pa zadostuje zgolj priporočena pošiljka, Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. U 2602/2006-44 z dne 8. 12. 2008 že zavzelo stališče, na odločitev Upravnega sodišča RS pa je bil v skladu s 4. in 5. odstavkom 64. člena ZUS-1 prvostopenjski organ vezan. Neutemeljene so tudi navedbe tožnice, da se A.A. in B.B. ne štejeta za kmeta, in v zvezi s tem ne gre za nobeno pavšalno oceno o njunem statusu, saj izpodbijana odločba navaja dejstva in dokaze, na podlagi katerih je evidentno, da se štejeta za kmeta. Nasprotno pa tožnica ni izkazala, da ima status kmetijske organizacije v skladu z določbami ZKZ, saj tudi po pozivu prvostopenjskega organa ni predložila dokazil, iz katerih bi izhajalo, da ustvarja prihodek iz kmetijske dejavnosti. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži, da povrne stranki z interesom stroške postopka.

A.A. in B.B. kot stranki z interesom v tem upravnem sporu navajata, da so navedbe tožnice zavajajoče in pri tem citira sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 186/2005, ki s predmetno odobritvijo pravnega posla nima zveze. Zavajajoče so tudi navedbe, da status kmeta stranke z interesom ni izkazan. Status kmeta v obravnavanem primeru ni bil nikoli sporen, saj sta stranki z interesom obdelovalca ene največjih kmetij v Krajevni skupnosti Rožno – Presladol že več kot 30 let, že leta 1983 pa jima je bila izdana odločba Občine Krško, s katero se jima je priznala lastnost kmeta. Tak status sta obdržala vse do sedaj. Za odobritev pravnega posla je Upravne enota Krško v maju 2010 ponovno preverila ali izpolnjujeta pogoje za priznanje lastnosti kmeta, z odločbo št. 330-1264/2010-5 z dne 27. 5. 2010 pa je bil A.A. ponovno priznan status kmeta. Da se odpravi morebiten dvom o tem, ali ustvarita dovolj dohodka z obdelavo zemljišč, v prilogi pošiljata kopije računov za kritično leto 2006, iz katerih je razvidno, da je bil dohodek 20.000,00 EUR. Sodišču predlagata, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odobritev pravnega posla, kupoprodajne pogodbe z dne 2. 6. 2006, sklenjene med Občino Krško kot prodajalko in A.A. in B.B. kot kupcema. Tožnica ugovarja, da promet z zemljišči ni potekal tako, kot je to določeno v 1. odstavku 21. člena ZKZ in je iz tega razloga odobritev dana v nasprotju z zakonom. Ugovarja tudi, da prvostopenjski organ ni izvedel dokazov o statusu kmeta stranke z interesom in v odločbi ni utemeljil, zakaj šteje, da je status kmeta izkazan.

Sodišče ugovore tožnice zavrača kot neutemeljene in pritrjuje odločitvi prvostopenjskega organa kot pravilni in zakoniti. Tožnica se v zvezi z uporabo 1. odstavka 21. člena ZKZ sklicuje na sodbo naslovnega sodišča, opr. št. U 186/2005 z dne 11. 9. 2008, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da je ponudba veljavno sprejeta le, če je poslana prodajalcu priporočeno in s povratnico. Vendar pa je kasnejša sodna praksa odstopila od navedenega stališča, in sicer v sodbi naslovnega sodišča, opr. št. U 2602/2006-44 z dne 8. 12. 2008 ter v sodbah Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 737/2008 z dne 24. 11. 2010 in X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010. V citiranih sodbah je sodišče zapisalo, da ima povratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna. Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je stranka z interesom pisno izjavo o sprejemu ponudbe na Upravno enoto Krško podala 17. 5. 2006, priporočeno po pošti pa poslala Občini Krško 16. 5. 2006 in jo je ta prejela 17. 5. 2006, to je znotraj zakonskega roka za sprejem ponudbe.

Sodišče ne more pritrditi tožnici v zvezi z ugovorom, da statusa kmeta stranke z interesom prvostopenjski organ v postopku ni ugotovil pravilno. Prvostopenjski organ je v postopku ugotovil, da sta A.A. in B.B. zakonca, ter da obdelujeta kmetijo KMG-MID 100309669, ki obsega 12,9665 ha kmetijskih zemljišč oziroma 2,4282 ha njiv, 0,0600 ha sadovnjaka, 0,3321 ha vinograda, 9,3710 ha travnika in 0,7752 ha pašnika ter 9,3665 ha gozdov. V zvezi z dohodkom se je oprl na izjavo stranke z interesom z dne 2. 6. 2010, v kateri sta, opozorjena na krivo izjavo v smislu 3. odstavka 188. člena ZUP, potrdila, da sta imela v letu 2005 dohodkov iz kmetijske dejavnosti v višini 19.195,45 EUR (od prodaje mleka 7.093,97 EUR, prodaje govejih pitancev 10.015,02 EUR in prodaje plemenskih živali 2.086,46 EUR). Dejansko stanje je v tej smeri dopolnil tudi drugostopenjski organ z ugotovitvijo, da je pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti izkazan tudi na podlagi računov Kmečke zadruge A. št. Me 3546/722 z dne 12. 6. 2006 in Me 3464/708 z dne 28. 4. 2006 ter odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 24. 5. 2006. To pa pomeni, da je bilo vprašanje, ali stranka z interesom šteje za kmeta, obravnavano in rešeno kot predhodno vprašanje v predmetnem postopku, ter v celoti v skladu z relevantnimi določbami 24. člena ZKZ.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1). Ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka in stranke z interesom Občine Krško je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.