Jedro

V zvezi s kanistrom, ki ga je tožnik prinašal v svoj avtomobil, v katerem naj ne bi bilo 100 litrov goriva, velja enako kot glede manka goriva v lokomotivi, da natančna količina goriva za odločitev (presojo, ali je podana hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja oziroma kršitev z znaki kaznivega dejanja) ni bistvena. Tega, ali je bilo goriva manj kot 100 litrov (manko v lokomotivi oziroma v kanistru), sodišče prve stopnje zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo oziroma o tem v izpodbijani sodbi ni razlogovalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe delno ustavilo postopek za obračun in plačilo razlike nadomestila plače s pripadki (I. točka izreka). Razsodilo je, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 9. 2022 nezakonita in se odpravi (II. točka izreka), da delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo na podlagi te odpovedi, temveč traja od 11. 10. 2022 z vsemi pravicami in obveznostmi (III. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku od 11. 10. 2022 prizna neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uredi vpis zavarovalne dobe v matično evidenco ter mu obračuna bruto nadomestilo plače za mesec september 2022 v višini 1.244,93 EUR, za mesec oktober 2022 v višini 1.124,35 EUR in od meseca novembra 2022 dalje v višini 1.133,83 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne v mesecu za pretekli mesec (IV. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več ali drugače v obdobju od 9. 9. 2022 do 10. 10. 2022, je zavrnilo (V. točka izreka). Toženki je naložilo, da je tožniku iz naslova premalo izplačane plače za čas suspenza plača 200,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2022 do plačila in 254,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2022 do plačila (VI. točka izreka). Naložilo ji je, da tožniku plača pravdne stroške v višini 2.564,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega paricijskega roka do plačila (VII. točka izreka), ter jo določilo za zavezanca za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji (VIII. točka izreka).

2.Zoper ugodilni del navedene sodbe, vključno s stroškovno odločitvijo (točke II-IV, VI-VIII izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje predvsem zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. V obrazložitvi je navedlo razloge, ki so sami s seboj v nasprotju. Po eni strani ni dvomilo v meritve količine goriva v lokomotivi in je sledilo rezultatu meritev, po drugi strani pa je neutemeljeno štelo, da izračun porabe in ocena manjkajočega goriva nista bili strokovni. Slediti bi moralo izpovedi A. A., saj je strokovnjak na tem področju. Povprečna poraba goriva je bila izmerjena v obdobju enega leta, in sicer z izmero povprečne porabe goriva devetih lokomotiv na celo bolj hribovitem terenu. Upoštevaje ocenjeno porabo goriva bi moralo biti v lokomotivi 3.700 litrov goriva, izmerjenih je bilo 3.600 litrov goriva, kar kaže, da je bila razlika odtujena. Sodišče prve stopnje bi moralo A. A., če je štelo njegovo izpoved za nezadostno, postaviti konkretnejša vprašanja, oziroma, če je štelo, da priča ni dovolj strokoven, bi moralo izvesti predlagani dokaz s sodnim izvedencem. B. B. in A. A. sta potrdila, da je lokomotiva od 26. 7. 2022 stala, zato bi moralo biti dne 28. 7. 2022 v njej 3.700 litrov goriva, ne pa 3.600 litrov. B. B. je izpovedal o poškodbi rezervoarja za gorivo, do česar se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Nesporno dejstvo je, da zoper tožnika teče kazenski postopek. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno kot neprepričljivi ocenilo izpovedi C. C. in D. D., ker tožnika nista zalotila pri točenju goriva iz lokomotive, ampak sta ga zgolj videla na tirih, ko je v prtljažnik avtomobila prinašal kanister. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem neprepričljivo razlogovalo, da bi moralo biti za odtujitev 100 litrov goriva kanistrov več. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo tožnikove reakcije, ki je bila posledica dejstva, da je bil zaloten pri kaznivem dejanju. Prav tako je zmotno ugotovilo, da sta priči tožnika videli zgolj z enim kanistrom, saj je tožnik v prtljažnik avtomobila prinesel tudi dve vrečki, pri čemer je mogoče glede na način nošenja sklepati, da je bilo v vrečkah nekaj težkega. Toženka je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala tako iz razloga po 1. alineji kot po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tožnik je kršil 34. in 37. člen ZDR-1 in določbi 2. in 6. alineje petega člena Pravilnika ... Glede predlagane sodne razveze ni pretehtalo vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank. Tožnik je opravljal delo na delovnem mestu, ki od njega terja posebno vestnost in poštenost, zato mu toženka ne more več zaupati. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. V posledici zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poleg tega je glede za odločitev bistvenih dejstev podano nasprotje v razlogih sodbe oziroma razlogov sodišče prve stopnje ni navedlo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5.Tako na pravilno uporabo materialnega prava kot na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6.Toženka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 2. 9. 2022 iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Očitala mu je, da si je dne 28. 7. 2022 v delovnem času protipravno prilastil 100 litrov goriva iz lokomotive št. ... na ... tiru železniške postaje E., s čimer je kršil 34. in 37. člen ZDR-1 in določbi 2. in 6. alineje petega člena Pravilnika ... Ravnanje ima znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

7.Sodišče prve stopnje je presodilo, da je odpoved nezakonita, ker toženka očitanega ravnanja ni dokazala. Pri tem je upoštevalo, da z njene strani predlagani priči C. C. in D. D. tožnika nista zalotila pri samem dejanju točenja goriva iz lokomotive v kanister (ampak sta ga videla le prinašati kanister v svoj avtom0bil) in da ni bilo mogoče ugotoviti, da bi v lokomotivi manjkalo 100 litrov goriva. Poleg količine manjkajočega goriva v lokomotivi je upoštevalo še sledeča ugotovljena dejstva: da tožnik ni imel ključa od obešenke ali duplikata ključa, s katerim bi se zaklenil rezervoar za gorivo, da cevi, ki sta bili najdeni na tirih, nista imeli sledi goriva, niti ni bilo na tleh nobenega madeža goriva (kar vse ni bistveno), predvsem pa da tožnik v kanistru, ki ga je prinesel v prtljažnik svojega avtomobila, ne bi mogel imeti 100 litrov goriva.

8.Tožnik je do prvega naroka za glavno obravnavo glede očitka o manku 100 litrov goriva v lokomotivi izpostavljal predvsem, da toženka zaradi odstopanj pri meritvi goriva, sprememb prostornine goriva kot posledice temperaturnih razlik in nabiranja zraka v rezervoarju nima točnega podatka o tem, koliko goriva je bilo v rezervoarju, ko se je lokomotiva ustavila na tirih dne 26. 7. 2022. Toženka je na njegove navedbe odgovarjala, v dokaz manka 100 litrov goriva je predlagala tako zaslišanje prič kot izvedbo dokaza s sodnim izvedencem strojne stroke. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz s sodnim izvedencem strojne stroke zavrnilo, ker je štelo, da so navedbe toženke v zvezi z natančnostjo merjenja goriva v lokomotivi pavšalne, hkrati pa je to dejstvo ugotavljalo iz izpovedi prič. Navedeno ni pravilno, vendar za odločitev ni bistveno. Iz tega razloga se pritožbeno sodišče do obsežnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na ugotavljanje količine manjkajočega goriva v lokomotivi, ne opredeljuje.

9.Toženka je v odpovedi tožniku očitala, kot je pritožbeno sodišče povzelo, da si je protipravno prilastil 100 litrov goriva, vendar to ne pomeni, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, da je prav 100 litrov goriva bistveno za presojo, ali je podana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (z znaki kaznivega dejanja). Sama količina odtujenega goriva ni bistvena, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje (ker gre za nebistveno dejstvo) dokazni predlog s sodnim izvedencem (sicer iz napačnih razlogov) pravilno zavrnilo. Hkrati je po nepotrebnem ugotavljalo, koliko (natančno) je bilo mankajočega goriva v lokomotivi.

10.Dejstva glede poškodbe rezervoarja (ali obešenke, ki je manjkala), ki jih izpostavlja toženka v pritožbi, za odločitev prav tako niso bistvena. Toženka tožniku v odpovedi ni očitala kršitve z znaki vlomne tatvine.

11.V zvezi s kanistrom, ki ga je tožnik prinašal v svoj avtomobil, v katerem naj ne bi bilo 100 litrov goriva, velja enako kot glede manka goriva v lokomotivi, da natančna količina goriva za odločitev (presojo, ali je podana hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja oziroma kršitev z znaki kaznivega dejanja) ni bistvena. Tega, ali je bilo goriva manj kot 100 litrov (manko v lokomotivi oziroma v kanistru), sodišče prve stopnje zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo oziroma o tem v izpodbijani sodbi ni razlogovalo.

12.Glede dejstva, kaj je tožnik spornega dne delal na tirih, so razlogi izpodbijane sodbe sami s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje po eni strani ugotovilo, da je opravljal svoje delo, hkrati pa je sledilo vsebini njegove izjave, podane delodajalcu dne 18. 8. 2022, v kateri je na začetku navedeno: "Dne 28. 7. proti koncu službe sem bil parkiran s svojim avtom med tiroma ... in ..., znamke F. reg. št. ..., in sicer zaradi pregleda in zavarovanja vagonov, ki so bili stehtani. Nakar sem opazil avto čeških tablic, ki so stali zraven rampe. Ker se niso prestavili in so opazovali, sem jih opozoril, da se umaknejo iz železniškega območja. Nakar so šli in se napotili proti G. z druge strani in naprej opazovali. Ker so dolgo časa se zadrževali, sem odprl prtljažnik svojega avta in se delal, da nekaj delam. V avtu sem imel kante, s katerimi sem prenašal iz avta ven in noter, da bi se zamotil in počakal, da bi šli. Kante sem imel za svoj vrt prskati. Ker so še naprej opazovali, sem jih opozoril, da bom poklical policijo in da se umaknejo."

13.Navedene izjave tožnika z dne 18. 8. 2022 sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe sicer ni povzelo, ji je pa sledilo, kar pomeni, da je ugotovilo po eni strani, da je tožnik prenašal kante (kanister) - navedenega s strani toženke zatrjevanega dejstva pred sodiščem prve stopnje niti ni prerekal - po drugi strani pa, da je opravljal svoje delo. Razlogi glede dejstva, kaj je tožnik delal na tirih (ko je v svoj avtomobil prinašal kanister), so tako v izpodbijani sodbi sami s seboj v nasprotju, jasnih razlogov o tem, kaj je tožnik delal in kaj je bilo v kanistru (in dveh vrečkah, na kateri opozarja toženka v pritožbi), pa obrazložitev sodbe sploh ne vsebuje.

14.Ker je zaradi zmotne materialnopravne presoje dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, predvsem pa zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je ne more odpraviti, saj sodbe, v kateri sodišče prve stopnje navedene razloge o odločilnih dejstvih, ki so sami s seboj v nasprotju, oziroma jih ne navede, ne more preizkusiti, je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

15.V novem sojenju naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter dopolni dokazni postopek v nakazani smeri. Nato naj ponovno odloči o utemeljenosti zahtevka.

16.Pritožbeno sodišče je kljub določbi drugega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj glede na dosedanji potek postopka po vloženi tožbi v septembru 2022, ki je tekel brez zastojev, to ne bo povzročilo kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje je, ker je v pritožbi manjkala 1. stran, v nasprotju s 366. členom ZPP s sklepom z dne 1. 3. 2024 toženko pozvalo na dopolnitev. Dopolnitve pritožbe pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

2Gre za razloga, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja (1. alineja) in če naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1).

3Kaznivo dejanje tatvine stori, kdor vzame komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil (prvi odstavek 204. člena KZ-1; v drugem odstavku istega člena KZ-1 je inkriminirana majhna tatvina, če je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti).

4Toženka je že do pete pripravljalne vloge, ki je sodišče deloma zaradi prekluzij (nepravilno) ni upoštevalo, podala zadostne in konkretne trditve glede količine oziroma meritev goriva v lokomotivi.

5Gre za inkriminacijo po prvem odstavku 205. člena KZ-1; 1. alineja, ki določa, da se za kaznivo dejanje velike tatvine kaznuje storilec, če je storil tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali drugačnim premagovanjem večjih ovir prišel v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore.

6Listina pod B5.

7Sodišče prve stopnje je ta dejstva ugotavljalo izven trditvene podlage tožnika, v zvezi s čimer toženka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ne uveljavlja.