Jedro

Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe. Načelo neposrednosti je zelo pomemben segment pri oblikovanju ocene dokazovanja z zaslišanjem strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep z dne 2. 10. 2023, s katerim mu je prepovedalo za obdobje 12 mesecev približevati se predlagateljici na manj kot 300 m ter navezovati kakršnekoli stike z njo.

2. Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pritožil. Navaja, da sklep temelji na lažnivih izjavah predlagateljice, ki se želi finančno okoristiti in se boji, da bi prišlo do enakopravnosti glede skupnega otroka. Navaja, da na zvit način igra vlogo žrtve in da sodnica ni dajala niti videza nepristranskosti, in sicer z dvema ciničnima pripombama pred snemanjem in ob koncu. Zanika, da bi nad predlagateljico kdajkoli izvajal kakršnokoli nasilje, pritiske nanjo ali ji povzročal modrice. Meni, da tega z ničemer ni dokazala, saj naj bi bilo v njeni izjavi več neskladnosti. S priloženimi fotografijami iz stikov s sinom dokazuje, da te niso nastale proti njeni volji, z izjavami svojih staršev pa, da ni bil nikoli nasilen. Navaja, da jeza ali nesoglasja niso nasilje, meni, da ga sedaj doživlja sam. Nikomur nikoli ni želel nič slabega. Očita se mu, da jemlje manjše količine antidepresivov, kar je zelo pogosto in se ga ne bi smelo s tem diskreditirati. Ker gre po njegovem za lažni konstrukt, meni, da ni dolžan plačati stroškov postopka.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitek pristranskosti sodnice oz. neizkazovanja njenega videza nepristranskosti ni utemeljen. Pritožnik ne pojasni, katere pripombe sodnice naj bi bile cinične in naj ne bi bile v duhu videza njene nepristranskosti. Pritožbeno sodišče je pregledalo prepis zvočnega posnetka na mestih, ki jih omenja pritožnik, in ničesar očitanega ni zaznalo.

6. Sodišče prve stopnje je že v ugovorno izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je nasilje po Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) še posebej prepovedano (3. in 4. tč. obrazložitve sklepa 2.10.2023) in kaj ZPND pojmuje kot nasilje v družini (19. čl. ZPND). Nato pa je sodišče prve stopnje z analizo izpovedb obeh udeležencev dovolj zanesljivo (verjetno) ocenilo, da se zaradi groženj nasprotnega udeleženca predlagateljica upravičeno čuti ogroženo in zato utemeljeno zahteva začasno sodno varstvo po ZPND.

7. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede vtisa prepričljivosti, ki ga je na sodišče prve stopnje naredila izpovedba predlagateljice. Katere so tiste nedoslednosti v njeni izpovedbi, ki naj bi omajale njeno resnicoljubnost in verodostojnost, pritožnik ne konkretizira. Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe. Načelo neposrednosti je zelo pomemben segment pri oblikovanju ocene dokazovanja z zaslišanjem strank, sodnik pa jo opravi na podlagi skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter glede na uspeh celotnega postopka (8. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru tudi storilo.

8. Predlagateljičino izpovedbo je sodišče prve stopnje ocenilo kot prepričljivejšo od izpovedbe nasprotnega udeleženca, slednjemu pa s pritožbo v to oceno ne uspe zasejati razumnega dvoma. S tem je stopnji verjetnosti nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca zadoščeno. V relevantnem obdobju je šlo za dva dogodka v mesecu avgustu in septembru 2023, ko je nasprotni udeleženec predlagateljico zastrašil z nožem, enega od obeh dogodkov je tudi prijavila na policiji. Navedeno je pri predlagateljici povzročilo občutek ogroženosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo ukrep prepovedi približevanja.

9. Ostalo, kar navaja pritožnik, niti ni odločilno in torej ni relevantno. Ne drži, da bi ga kdorkoli v tem sodnem postopku diskreditiral zaradi jemanja zdravil, niti ni podanih ugotovitev, da bi bil nasilen do svojih staršev. Tudi sam potek stikov oz. predlagateljičine fotografije iz le-teh niso posebej pomembne, same po sebi pa tudi ne govorijo zoper njene trditve o nasilju nasprotnega udeleženca.

10. Ukrep v ugovorno izpodbijanem sklepu je bil torej izrečen pravilno in zakonito, glede na okoliščine pa je tudi sorazmeren in ni pretiran. Pritožnik ne obrazloži, v čem ga sploh prizadeva izrečeni ukrep ob dejstvu, da z nekdanjo partnerko ne živita več skupaj, slednja si stikov z njim ne želi, stiki med njim in njunim skupnim otrokom pa so predmet urejanja v drugem sodnem postopku. Ta postopek na predmetnega v ničemer ne vpliva, in obratno. Kako naj bi se predlagateljica finančno okoristila z izpodbijanim ukrepom, pa pritožnik tudi ne pojasni.

11. Ker je bil postopek za predlagateljico uspešen in je bil torej potreben, je sprejemljiva oz. primerna odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec krije njene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno zavzemanje pritožnika, da s tem postopkom "nima nič", zato ne more biti uspešno.

12. Pritožba nasprotnega udeleženca se tako izkaže kot neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 1. odst. 22.a čl. ZNPD).

13. Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera ocenilo odgovor na pritožbo kot strošek, ki ni bil smotrn in ga trpi predlagateljica sama (8. tč. 22a čl. ZPND).