Jedro

V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem J. E. spada 1/5 delež na nepremičninah parc. št. 502/1 in 509, k.o. X ter sklenilo, da to premoženje dedujejo na podlagi oporoke in na podlagi zakona pokojna zapustnikova vdova P. E., za katero se ustanovi dedna pravica ter zapustnikovi sinovi in hčerke F. E., A. E., N. Š., M. Z. in A. Z., vsak do 1/6. 2. Proti temu sklep se pravočasno pritožuje dedič A. E. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Navaja, da je na naroku za zapuščinsko obravnavo 08. 06. 2011 prijavil terjatev do zapuščine v višini 15.000,00 EUR iz naslova preživljanja pokojnega očeta, prav tako pa je imel strošek pogreba v višini 1.000,00 EUR, kar je tudi prijavil kot terjatev do zapuščine. Sodišče ni upoštevalo, da je vzdrževal pokojnega očeta, zaradi česar bi moral biti njegov delež večji oziroma bi moral podedovati celotno zapuščino po očetu. Ponovno zahteva, da se ostalim dedičem vračuna v njihov delež to, kar so prejeli v dar od zapustnika. Pritožnik je veliko pomagal pri gradnji hiš sodedinj, prav tako je pomagal bratu, ki ga je pripeljal v K. in imel z njim same stroške, kar sodišče pri odmeri deležev ni upoštevalo. Postopek je kršilo, ker v skladu z 210. členom ZD ni prekinilo postopka in napotilo strank na pravdo, saj gre za spor o ugotavljanju velikosti dednih deležev.

3. Dedinji A. Z. in M. Z. sta vložili odgovor na pritožbo, v katerem zavračata kot neutemeljene vse pritožbene trditve in predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik je na naroku za zapuščinsko obravnavo 08. 06. 2011 zahteval, da se zapuščinski postopek po pokojnem očetu ponovno prekine zaradi spora o ugotavljanju velikosti dednih deležev. Meni namreč, da mu pripada celotna zapuščina po pokojnem očetu, ker je na tem naroku priglasil terjatev do zapuščine v višini 15.000,00 EUR iz naslova preživljanja pokojnega očeta ter terjatev za stroške pogreba v višini 1.000,00 EUR, pa tudi zato, ker je v preteklosti pomagal sodedičem. Ostali dediči priglašene terjatve ne priznavajo.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pritožniku pravilno pojasnilo, da za ponovno prekinitev zapuščinskega postopka v določbi 210. člena Zakona o dedovanju – ZD ni podlage. V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugih osebam (162. člen ZD). Vsebina sklepa o dedovanju je opredeljena v določbi 214. člena ZD. Tožnik je uveljavljal terjatev do zapustnika v višini 15.000,00 EUR (za stroške oskrbe očeta, ki mu je pošiljal denar iz K. ter za svoje prevozne stroške) ter terjatev do zapuščine v višini 1.000,00 EUR (pogrebne stroške). Te terjatve pa bo moral pritožnik uveljavljati proti sodedičem v pravdi, kot pravilno ugotovi sodišče. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.

7. Pritožnikova zahteva, da se ostalim dedičem vračuna v njihov delež to, kar naj bi prejeli v dar od zapustnika, je prepozna. Takšno zahtevo bi moral podati v ustrezni obliki tekom pravdnega postopka, ne pa šele (pavšalno in neobrazloženo) v pritožbi potem, ko je sodišče na pritožnikovo zahtevo že dvakrat prekinilo zapuščinski postopek in ga napotilo na pravdo.

8. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj ni ugotovilo pritožbenih razlogov, niti tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).