Jedro

Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti (prvi odstavek 312. člena OZ), toženec pa ni trdil, da bi podal pobotno izjavo prej, kot v ugovoru zoper slep o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zaradi delnega umika sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 103808/2012 z dne 14. 7. 2012 razveljavilo za znesek 1.018,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 5. 2012 do 14. 9.2012 in v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da obstaja terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko v višini 1.848,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 9. 2012 do plačila (2. točka izreka) in da ne obstaja v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke zoper tožečo v višini 300,00 EUR. Sklep o izvršbi je vzdržalo v veljavi za glavnico 1.848,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2012 do plačila in 51,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2012 do plačila (IV. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače je zavrnilo in navedeni sklep o izvršbi v preostalem delu razveljavilo ter toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v višini 375,56 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti navedeni sodbi (sklepa toženec ne izpodbija) se je pravočasno pritožil toženec, ki meni, da je prerekal tožbeni zahtevek v celoti in navajal, da tožnici ne dolguje ničesar in zato sodišče ne bi smelo šteti, da so trditve tožnice dokazane oziroma nesporne. Sodišču prve stopnje je verjelo vse kar je tožnica napisala, ne da bi to sploh presojalo, čeprav iz samih navedb tožnice izhaja, da temu ni tako. Predvsem s plačili toženca in pobotanja je jasno, da trditve tožnice ne držijo. Trdi, da so dejansko pogoji za pobot nastali že bistven prej, torej že v času, ko je tožnica vložila predlog za izvršbo in bi morala biti terjatev bistveno nižja, s tem pa tudi stroški postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene trditve toženca in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Toženec je zoper sklep o izvršbi ugovarjal, da mu v predlogu navedena verodostojna listina ni znana in se do nje lahko opredeli le s trditvijo, da tožnici ničesar ne dolguje. Za primer, če ta terjatev res obstaja, pa je v pobot uveljavil svojo terjatev do tožnice. Trdil je, da je kot porok A. A. tožnici plačeval zneske in je prišlo do preplačila v višini 1.400,00 EUR.

6. Tožnica je v dopolnitvi tožbi natančno pojasnila temelj in višino njene terjatve(1), glede zatrjevanega preplačila pa navedla, da je 14. 9. 2015 izvedla enostransko kompenzacijo za 1.100,00 EUR, ne pa tudi za 300,00 EUR, ker je bil ta znesek plačan le enkrat. Tožbo je v ustreznem delu umaknila. Toženec na dopolnitev tožbe ni odgovoril niti se ni udeležil naroka za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je zato ob upoštevanju določbe drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo, da toženec tožničine trditve priznava in posledično tožbenemu zahtevku v neumaknjenem delu ugodilo. Pritožbene navedbe, da je toženec konkretizirano ugovarjal oziroma prerekal obstoj določenih dejstev, že zaradi opisane pasivnosti toženca ne morejo biti utemeljene.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede napačno izvedenega pobota. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in pritožnik teh dejanskih ugotovitev ne izpodbija), da je bila družba N. d.o.o., ki je imela sklenjeno pogodbo z glavno dolžnico A. A. A., katere porok je bil toženec, šele 3. 5. 2012 pripojena tožnici. Pred tem pogojev za pobot ni bilo, že zato ker ni bilo vzajemnosti (prim. 311. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je bila terjatev že ob vložitvi predloga nižja (12. 7. 2012), ker so pogoji za pobot nastali bistveno prej. Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti (prvi odstavek 312. člena OZ), toženec pa ni trdil, da bi podal pobotno izjavo prej, kot v ugovoru zoper slep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč neprerekane tožnikove navedbe pravilno odločilo o obstoju in višini tožnikove terjatve, posledično pa tudi o stroških postopka.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), stroški odgovora na pritožbo tožnice pa niso bili potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Ker toženec ni plačeval obveznosti po Pogodbi o finančnem leasingu št. ..., je tožnica od pogodbe odstopila in zahteva povrnitev zneska po končnem obračunu.