Jedro

Organ bi moral pred izdajo izpodbijane odločbe (da bi ugotovil, ali so bile z gradnjo gozdne poti kršene določbe ZG), ker ni opravil poizvedb pri ZGS o morebitnem postopku za izdajo tožniku soglasja k izgradnji dostopne (gozdne) poti, sprejeti vsaj oceno v smislu pričakovanih vplivov posega v prostor na funkcije gozda (kar je podlaga za izdajo soglasja za posege v gozd v smislu tretjega odstavka 21. člena ZG). Organ pa je, ne da bi iz spisa za to izhajala dejanska podlaga, zaključil, da gre za gradnjo gozdne ceste brez soglasja ZGS. Po presoji sodišča niti glede drugega posega v gozd, gradnje gozdne poti, organ ni imel dejanske podlage za ugotovitev kršitve po prvem odstavku 21. oziroma prvem odstavku 18. člena ZG.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, Območne enote Ljubljana, Izpostave Kočevje št. 0613-483/2014 z dne 22. 8. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kočevje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku naložila, da mora na parceli št. 4271 k.o. … v dolžini 140 metrov vzpostaviti gozdno pot – cesto v prvotno stanje gozdnega rastišča in da mora na tej parceli zasuti gradbeno jamo v velikosti 10 x 8 x 2 metra in vzpostaviti prvotno stanje gozdnega rastišča, v roku 14 dni po prejemu odločbe oziroma najkasneje do 27. 9. 2014. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gozdarska inšpekcija 2. 7. 2014 pregledala parcelo št. 4271 k.o. … ter ugotovila, da je lastnik parcele zgradil gozdno pot – cesto v dolžini 140 m2 in opravil izkop gozdnega zemljišča v izmeri 10 x 8 x 2 metra brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS). ZGS je sicer lastniku parcele izdal soglasje z dne 3. 3. 2014 za postavitev čebelnjaka na navedeni parceli, v leseni izvedbi, ki naj bo točkovno temeljen. Gozdna pot – cesta v dolžini 140 m2 je zgrajena brez soglasja ZGS, po strokovnem mnenju pa je tudi nepotrebna in neutemeljena. Na lokaciji čebelnjaka pa je lastnik napravil izkop z gradbeno jamo v izmeri 10 x 8 x 2 metra in pri tem ni upošteval izdanega soglasja ZGS, saj je narejen izkop tako velik, da je pripravljen za večji zidan objekt, ki ne sodi v gozdni prostor. Odločbo je organ oprl na prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in 21. člen tega zakona. Odreditev potrebnih ukrepov v odločbi pa je organ utemeljil s sklicevanjem na 1. alineo tretjega odstavka 77. člena ZG.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 5. 12. 2014 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je za postavitev čebelnjaka pridobil veljavno gradbeno dovoljenje in soglasje ZGS. Dne 30. 5. 2014 pa je na ZGS podal tudi vlogo za izgradnjo gozdne prometnice, upoštevajoč določbe intervencijskega zakona, to je Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. 1. in 10. 2. 2014. To zahtevo je ZGS s svojo odločbo z dne 5. 9. 2014 zavrnil. Glede na izdano gradbeno dovoljenje upravna organa nista pravilno upoštevala sprememb v statusu gozdne parcele v stavbno zemljišče. Poleg tega je na podlagi prvega odstavka 75. člena ZG v zadevah na podlagi predpisov o graditvi objektov pristojen postopati gradbeni inšpektor, četudi v gozdu. Prvostopenjski organ je tudi prezrl, da so v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) gozdne prometnice – poti v lastnih gozdovih opredeljene kot enostavni objekt, za take objekte pa Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v določbi 3.a člena eksplicitno določa, da se gradnja lahko prične brez gradbenega dovoljenja. Tudi po ZGO-1 so v gozdovih lahko stavbna zemljišča ter je v primeru gradenj treba upoštevati ZGO-1. Tožnik vztraja, da je gradbena dela izvajal pravilno ter da so bila dopustna. Zmoten in nepravilen je po mnenju tožnika zaključek prvostopenjskega organa, da je zgrajena pot nepotrebna ter celo nedovoljena. Tožnik po obstoječih vlakah, ki omogočajo vožnjo le za gozdarske namene, ne more dostopati do čebelnjaka, za gradnjo katerega je pridobil dovoljenje. Upravna organa nista pravilno upoštevala določb ZGO-1 in Uredbe, pa tudi ne Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški potok (v nadaljevanju OPN), ki v 40. členu eksplicitno določa, da je v gozdu dovoljeno tudi gojenje živali, med katerimi navaja tudi čebele ter določa, da se lahko gradijo kot nezahtevni objekti pomožni kmetijsko gozdarski objekti za rejo živali – tudi čebel. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi ter zadevo vrne organu v ponovno odločitev, ter da naj ugodi tožnikovi zahtevi, da se odloži izvršitev izpodbijane prvostopenjske odločbe do izdaje pravnomočne sodne odločbe, ker bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Tožnik je namreč vložil velika finančna sredstva v izvedena dela na lastni parceli, upoštevati pa je pri tem tudi treba tožnikovo strokovnost kot univerzitetnega učitelja, ki čebelnjak potrebuje za lastne strokovne potrebe.

4. V naknadni pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri navedbah v tožbi ter še dodaja, da je ZGS tožniku v letu 2015 izdal soglasje tudi za pot. Vlogi prilaga še nekatere druge upravne akte, ki jih je izposloval v letu 2015. Spreminja tudi tožbeni predlog, in sicer sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se inšpekcijski postopek zoper tožnika ustavi oziroma podrejeno, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Tožnik kot stroške postopka uveljavlja povrnitev sodne takse.

5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Na tožnikovo pripravljalno vlogo toženka ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je v okviru izvrševanja inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem ZG ugotovljeno dejansko stanje organu dajalo podlago, da tožniku z izpodbijano odločbo odredi ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. V obrazložitvi odločbe se organ sklicuje na določbi prvega odstavka 18. člena ZG ter prvega odstavka 21. člena tega zakona kot podlago za ugotovitev kršitev, zaradi katerih so bili tožniku odrejeni ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti (prva alinea tretjega odstavka 77. člena ZG).

8. Po prvem odstavku 18. člena ZG je v gozdovih prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Po prvem odstavku 21. člena ZG je za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor treba pridobiti soglasje ZGS; iz tretjega odstavka tega člena pa izhaja, da je pri izdaji soglasja treba ocenjevati, ali je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov; pri presoji ogroženosti pa se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

9. Iz izpodbijane odločbe in spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da je gozdarski inšpektor ob ogledu pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovil, da sta (bila) izvršena dva posega v gozd (na gozdni parceli št. 4271 k.o. … v lasti tožnika), in sicer da je bila izkopana gradbena jama 10 x 8 x 2 m ter zgrajena gozdna pot. Hkrati je ugotovil, da je bilo lastniku gozda izdano soglasje za postavitev čebelnjaka v leseni izvedbi ter točkovno temeljenega. Glede izkopa na lokaciji čebelnjaka je ocenil, da je tako velik, da je pripravljen za večji zidan objekt, ki ne sodi v gozdni prostor, glede zgrajene gozdne ceste pa, da po strokovnem mnenju ni potrebna, ker bi bile za dostop do čebelnjaka primerne z manjšimi popravki že zgrajene gozdne vlake, zanjo pa lastnik tudi ni pridobil soglasja ZGS.

10. Da bi tako ugotovljeno dejansko stanje organu dajalo podlago za izdajo izpodbijane odločbe, se sodišče ne strinja. V zvezi s prvim posegom v gozd je organ ugotovil, da je bilo tožniku 3. 3. 2014 izdano soglasje ZGS za postavitev lesenega čebelnjaka, točkovno temeljenega. Ob nezaključenih delih, ko je inšpektor na ogledu 2. 7. 2014 ugotovil le, da je izkopana gradbena jama, ter je zgolj predvidel, da bo zgrajen večji zidan objekt, ki ne sodi v gozdni prostor (in ne tak, za kakršnega je tožnik pridobil soglasje ZGS), organ ni imel podlage za ugotovitev kršitve prepovedi iz prvega odstavka 18. člena ZG in obveznosti iz prvega odstavka 21. člena ZG. Glede drugega posega, zgrajene gozdne poti, pa je organ tudi zgolj podal „strokovno mnenje“, da je nepotrebna, ker je za dostop do čebelnjaka mogoče uporabiti – z manjšimi popravki – že zgrajene gozdne vlake; ugotovil pa je tudi, da tožnik soglasja ZGS za gradnjo gozdne poti ni pridobil. Vendar pa je iz spisne dokumentacije upravnega spisa razvidno, da je tožnik 30. 5. 2014 na ZGS podal vlogo za soglasje za poseg v gozd – za gradnjo gozdne vlake ter da mu je bilo z dopisom ZGS z dne 13. 6. 2014 odgovorjeno, da soglasja ne more dobiti, ker je gradnja gozdne vlake po opisani trasi nepotrebna. Hkrati je bilo tožniku predlagano, naj, glede na terenu označeno novo traso poti, če načrtuje prometnico kot dostopno pot k čebelnjaku, za soglasje h gradnji te poda vlogo. Glede na tako stanje svari bi organ pred izdajo izpodbijane odločbe (da bi ugotovil, ali so bile z gradnjo gozdne poti kršene določbe ZG), če ni opravil poizvedb pri ZGS o morebitnem postopku za izdajo tožniku soglasja k izgradnji dostopne (gozdne) poti (iz spisa po navedenem ne izhaja, da bi bile poizvedbe opravljene), moral (vsaj) sprejeti oceno v smislu pričakovanih vplivov posega v prostor na funkcije gozda (kar je podlaga za izdajo soglasja za posege v gozd v smislu tretjega odstavka 21. člena ZG). Organ pa je, ne da bi iz spisa za to izhajala dejanska podlaga, zaključil, da gre za gradnjo gozdne ceste brez soglasja ZGS ter se, brez podlage za to v zakonu, oprl še na oceno, kot izhaja iz odgovora ZGS z dne 13. 6. 2014, ki pa se niti ne nanaša na gradnjo dostopne gozdne poti, pač pa na gradnjo novih vlak. Po presoji sodišča pa tako niti glede drugega posega v gozd, gradnje gozdne poti, organ ni imel dejanske podlage za ugotovitev kršitve po prvem odstavku 21. oziroma prvem odstavku 18. člena ZG.

11. Glede na navedeno po presoji sodišča organ za ugotovitve kršitev določb prvega odstavka 18. in prvega odstavka 21. člena ZG v ugotovljenem dejanskem stanju podlage ni imel, zato bi tožniku tudi ne mogel naložiti ukrepov vzpostavitve gozdnega zemljišča, na katerem so bili izvedeni posegi v gozd, v prvotno stanje gozdnega rastišča. Kolikor pa tožnik podaja tožbene navedbe tudi v smeri, da bi glede na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo čebelnjaka v gozdu ter ker naj bi za gradnjo gozdne dostopne poti kot enostavnega objekta ne bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, gozdarski inšpektor ne imel podlage za nadzor po določbah ZG, so te neutemeljene, saj podlage v zakonu nimajo. Enako velja za tožbene navedbe, da upravna organa pri odločanju nepravilno nista upoštevala določb ZGO-1, Uredbe in OPN.

12. Sodišče dodaja, da iz spisne dokumentacije upravnega spisa izhaja, da je bilo po izdaji izpodbijane odločbe tožniku z odločbo z dne 5. 9. 2014 soglasje k gradnji dostopne poti k čebelnjaku zavrnjeno, ter da je bilo ugotovljeno, da gradi zidan objekt v (za čebelnjak) sicer dovoljenih tlorisnih dimenzijah. S pripravljalno vlogo v teku tega upravnega spora pa je tožnik sodišču predložil med drugim tudi soglasje ZGS za gradnjo dostopne gozdne poti z dne 19. 2. 2015, ki ga je uspel izposlovati. Vendar pa so vse to okoliščine, ki na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne morejo vplivati, saj so nastale oziroma so bile ugotovljene po izdaji odločbe.

13. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem bo ta upošteval v času ponovnega odločanja relevantno dejansko stanje ter na tej podlagi in ob pravilni uporabi zakona ponovno odredil ukrepe za odpravo kršitev določb ZG, ali pa postopek ustavil. 14. Ker je s to sodbo v zadevi pravnomočno odločeno, sodišče kot nepotrebno ni odločalo o tožnikovi zahtevi za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne sodne odločbe.

15. Sodišče tudi ni odločalo o tožnikovem stroškovnem zahtevku, saj je uveljavljal le povračilo sodne takse. Sodna taksa pa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1.c) Taksne tarife, v zvezi s 37. členom Zakona o sodnih taksah).