Jedro

Pritožnica ne izpodbija bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila pritožba zoper sodbo vložena prepozno. Če stranka ne ve, kako se štejejo in varujejo roki, to ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pravnega sredstva

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 25. 2. 2022 zoper sodbo z dne 31. 1. 2022 kot prepozno. Ugotovilo je, da je toženka prejela sodbo 16. 2. 2022 in pritožbo vložila 25. 2. 2022, ter da se je 8-dnevni rok za pritožbo iztekel v četrtek, 24. 2. 2022. 2. Toženka vlaga pritožbo. Kot prava neuka stranka prosi, da ji sodišče spregleda en dan zamude pri pritožbi, ker je bila prepričana, da sobota in nedelja ne zapadeta v štetje, temveč le delovni dnevi. Ponovno navaja svoje nestrinjanje z izdano sodbo z dne 31. 1. 2022. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne izpodbija bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila pritožba zoper sodbo vložena prepozno. Glede na dejanske ugotovitve v točki 4. izpodbijanega sklepa, ki so pravilne in skladne s podatki spisa, je odločitev o zavrženju pritožbe pravno pravilna in zakonita. 342. člen ZPP1 določa, da je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Sodnik jo mora zavreči. Rok za vložitev pritožbe je določen v zakonu in ga sodišče na prošnjo stranke ne more podaljšati. Sklicevanje na nepoznavanje prava in zmoto o štetju roka ob jasnem pravnem pouku, navedenem v sodbi, pritožnice ne more opravičiti pri zamudi pravnega dejanja. S takimi razlogi ne bi uspela niti v postopku za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP2). Predlog bi bilo treba zavrniti. Če stranka ne ve, kako se štejejo in varujejo roki, to ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pravnega sredstva.3

5. Na ponovne navedbe o nestrinjanju s sodbo V P 115/2021 z dne 31. 1. 2022 v tem pritožbenem postopku ni treba odgovarjati, saj je predmet presoje le pravilnost izdanega sklepa o zavrženju pritožbe. Ker je ta sklep pravilen in ni obremenjen z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

6. Sklep o zavrženju pritožbe je s tem pravnomočen. To pa pomeni, da toženkine pritožbe zoper izdano sodbo, ki jo je vložila 25. 2. 2022, ni več mogoče vsebinsko obravnavati. Pravočasnost pritožbe zoper sodbo je posebna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da pritožbeno sodišče sploh lahko začne meritorno obravnavati pritožbo. Ker v obravnavanem primeru ni izpolnjena, pritožbenemu sodišču ni treba odgovarjati na pritožbo pritožnice zoper sodbo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičenega vzroka. 3 Primerjaj Galič, v.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 493.