Jedro

V socialnih sporih sodišče odloča o zakonitosti dokončnih aktov, ki jih v zvezi o pravicah do in iz invalidskega zavarovanja oziroma drugih socialnih pravicah izdajajo pristojni organi (določbe 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, ZDSS). Zato za odločitev sodišča praviloma ne morejo biti pomembna dejstva in dokazi, ki se jih pridobi ali nastanejo po dokončnosti izpodbijane odločbe. Če sodišče ugotovi, da odločitev ni zakonita oziroma pravilna, pa ima glede na določbo 35. člena ZDSS različne možnosti, vendar mora še vedno odločati ob upoštevanju časa dokončnosti odločitve v predhodnem postopku.

Ker se z ZPPPAI lahko rešuje samo socialna varnost delavcev, ki so delali neposredno pri proizvodnji azbesta ali v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov (kar v postopku tudi še ni bilo v celoti ugotovljeno), brez delovnega razmerja in brez možnosti, da se jim delovnopravni status ponovno vzpostavi, pred ugotovitvijo, da so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji, ni mogoče odločati, da nekdo izpolnjuje pogoje do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika na razveljavitev odločbe tožene stranke št. 106-1/99-4/67 z dne 1.10.1999, s katero je bil zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji zaradi dela z azbestom in odločilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za uveljavitev te pravice.

Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnik v času odločanja tožene stranke še bil v delovnem razmerju in zato ni izpolnjeval zakonsko določenega pogoja za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.

Zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je namen zakona zagotoviti socialno varstvo delavcev, ki so bili izpostavljeni vplivu azbesta. Zato zakonske določbe o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče tolmačiti tako, kot jo je tolmačilo sodišče, ampak je prenehanje delovnega razmerja pomembno samo v povezavi z določbo, da je do prenehanja prišlo po predpisih iz delovnega razmerja. Zato lahko pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji uveljavlja tudi tisti, ki še ima status delavca, vendar se njegovo delo ukinja. Ker mu je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu, izpolnjuje pogoje za priznanje uveljavljane pravice. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišč prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizija ni dopustna zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišča izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek skladno z določbami zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI - Uradni list RS, št. 56/96, 35/98 in 86/2000).

Iz izpodbijane odločbe tožene stranke izhaja, da je tožena stranka odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ker ni delal neposredno pri proizvodnji z azbestnimi, kot je določeno v 7. členu ZPPPAI, sodišče druge stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je bil tožnik v času odločanja tožene stranke še v delovnem razmerju.

V socialnih sporih sodišče odloča o zakonitosti dokončnih aktov, ki jih v zvezi o pravicah do in iz invalidskega zavarovanja oziroma drugih socialnih pravicah izdajajo pristojni organi (določbe 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, ZDSS). Zato za odločitev sodišča praviloma ne morejo biti pomembna dejstva in dokazi, ki se jih pridobi ali nastanejo po dokončnosti izpodbijane odločbe. Če sodišče ugotovi, da odločitev ni zakonita oziroma pravilna, pa ima glede na določbo 35. člena ZDSS različne možnosti, vendar mora še vedno odločati ob upoštevanju časa dokončnosti odločitve v predhodnem postopku.

Izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje je pravilna zaradi razloga, ker je bil tožnik v času odločanja tožene stranke še v delovnem razmerju. Zakon ureja pod ugodnejšimi pogoji samo upokojevanje tistih delavcev, ki niso zaposleni in jim ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve. Zato tožnik v času odločanja tožene stranke še ni izpolnjeval niti prvega pogoja za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz 8. člena ZPPPAI, da mu je prenehalo delovno razmerje, niti še ni bil izpolnjen pogoj, da mu ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta. Pri tem po mnenju revizijskega sodišča ni pomembno, ali bi mu delovno mesto zagotovil njegov stari delodajalec (na primer po določbi 36. f člena ZDR prednostna pravica pri zaposlovanju novih delavcev), ali bi si delo našel sam, ali bi ga dobil preko pristojnega zavoda za zaposlovanje. Pomembno bi bilo samo, da bi mu bilo zagotovljeno drugo delo (podobno Ustavno sodišče RS v sklepu U-I-295/98-30 z dne 1.2.2001). Ker se z ZPPPAI lahko rešuje samo socialna varnost delavcev, ki so delali neposredno pri proizvodnji azbesta ali v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov (kar v postopku tudi še ni bilo v celoti ugotovljeno), brez delovnega razmerja in brez možnosti, da se jim delovnopravni status ponovno vzpostavi, pred ugotovitvijo, da so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji, ni mogoče odločati, da nekdo izpolnjuje pogoje do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.