Jedro

Odločitev sodišča, da prepolovi odvetniške stroške, temelji na petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po ZOdv.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna v korist proračuna Okrožnega sodišča v Krškem povrniti stroške pravdnega postopka v skupnem znesku 385,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne dalje (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 4.552,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne dalje (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v proračun sodišča plačati višji znesek in da je toženec dolžan tožeči stranki plačati nižji znesek pravdnih stroškov, oziroma podrejeno, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Postopanje sodišča, ki je priznani znesek odvetniških stroškov v višini 8.287 točk razpolovilo, ker je imel toženec odobreno brezplačno pravno pomoč, je po prepričanju toženca nepravilno, saj stranke postopka obravnava neenakopravno. Pravilno je sicer, da je sodišče naložilo tožeči stranki, da polovico stroškov toženca plača v proračun sodišča, drugi del pa je tožeča stranka dolžna plačati tožencu, oziroma bi sodišče ta del moralo upoštevati pri pobotanju stroškov, saj je le v tem primeru zadoščeno enakopravnemu obravnavanju strank glede stroškov postopka. Stranka, ki nima brezplačne pravne pomoči je s stroškovnega vidika tako v boljšem položaju kot stranka, ki ima brezplačno pravno pomoč. Opozarja, da sodišče pri izračunu ni upoštevalo 20 % DDV in bi moralo tožeči stranki naložiti, da je v korist proračuna dolžna povrniti znesek 470,10 EUR in ne le zneska 385,33 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 4. 10. 2018 popravilo očitno pisno računsko pomoto, na katero je opozoril toženec in je v I. točki izreka znesek 385,33 EUR nadomestilo z zneskom 470,10 EUR.

5. Odločitev sodišča, da prepolovi odvetniške stroške temelji na petem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po ZOdv. Razloge za takšno odločitev je zakonodajalec pojasnil v obrazložitvi predloga novele Zakona o odvetništvu1. Namen Zakona o brezplačni pravni pomoči pa je ravno v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, za kar se zavzema pritožba, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice sicer ne bi mogle uresničevati.

6. Ker s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej poročevalec Državnega zbora EVA 2014-2030-0052.