Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravice stranke do izjave ni mogoče razumeti ločeno od pravic in ravnanj njenega pooblaščenca. Vsa pravdna dejanja pooblaščenca (tako aktivna kot pasivna) učinkujejo neposredno v sferi stranke. Okoliščina, da stranko zastopa pooblaščenec, ne sme povzročiti bremen nasprotni stranki ali zastojev v postopku.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin predlog za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.
Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje toženka in pojasnjuje, da pooblaščenec s toženko ni mogel vzpostaviti stika. Ker sodišče tega ni upoštevalo, je poseglo v toženkino pravico, da bi se izjavila o izvedenskem mnenju in v njeno pravico do enakega varstva pravic.
Pritožba ni utemeljena.
Napačna je pritožničino stališče, da ji sodišče ni dalo možnosti, da se izjavi o izvedenskem mnenju in da je kršilo načelo kontradiktornosti. Toženki je bilo (kot izhaja iz njene prošnje za podaljšanje roka) izvedensko mnenje 8. 3. 2010 vročeno v skladu z določbo 1. odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in možnost izjaviti se o njem v razumnem roku (15 dni) ji je bila dana. Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da notranje razmerje med stranko in pooblaščencem ni upravičen razlog za podaljšanje roka. Poleg tega pa pravice stranke do izjave ni mogoče razumeti ločeno od pravic in ravnanj njenega pooblaščenca. Vsa pravdna dejanja pooblaščenca (tako aktivna kot pasivna) učinkujejo neposredno v sferi stranke (prim. 92. člen ZPP). Okoliščina, da stranko zastopa pooblaščenec, ne sme povzročiti bremen nasprotni stranki ali zastojev v postopku.
Pripombe na izvedensko mnenje bi pooblaščenec, ki je zastopanje prevzel na dovolj skrben način, torej tako, da je od stranke pridobil potrebne informacije, lahko podal brez posebnega posveta s stranko.
Nazadnje pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da poleg vsega opisanega toženka niti v prošnji za podaljšanje roka niti v obravnavani pritožbi ni prav z ničemer izkazala tega, kar trdi, torej da odvetnik stika z njo ni mogel vzpostaviti, čeprav je to poskusil. Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo.
(1) Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP.