19. 9. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Reza Resinoviča, Maribor, na seji 19. septembra 2012

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 45. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09 in 77/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 45. člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2). Ta določa, da se časopisi, revije, uradna glasila občin in lokalnih skupnosti, vabila ustanov, politična propagandna sporočila med volilno kampanjo, nenaslovljene pošiljke z informativno, izobraževalno ali humanitarno vsebino ter druge tiskane oblike uredniško oblikovanih vsebin, ne štejejo za nenaslovljena reklamna sporočila. Uporabnik poštnih storitev zato njihovega prejema ne more preprečiti, čeprav na hišnem predalčniku namesti nalepko o prepovedi dostave nenaslovljenih reklamnih sporočil. Pobudnik zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju s pravico do zasebne lastnine in pravico do nedotakljivosti stanovanja. Navaja tudi, da je zaprosil "dostavno pošto in druge institucije", naj mu ne dostavljajo nenaslovljenih pošiljk, vendar pri tem ni bil uspešen. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo razveljavi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. Pri razlagi pojma neposrednega učinka predpisov na pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS) mora Ustavno sodišče upoštevati, da morajo naslovniki pravnih norm domnevne kršitve človekovih pravic (vključno s kršitvami, ki temeljijo na predpisu, ki je v neskladju z Ustavo) vedno, ko je to mogoče, poskusiti odpraviti že pred pristojnimi sodišči, kar zagotavlja, da se bodo sodišča opredeljevala tudi do ustavnopravnih vprašanj. Sodišča so namreč tista, ki so v prvi vrsti dolžna razlagati pravo in pri tem na podlagi 125. člena Ustave na vseh stopnjah sojenja zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišča so se tudi dolžna opredeliti do upoštevnih ustavnopravnih ugovorov strank (kot je očitek o protiustavnosti določenega zakona), sicer kršijo ustavno jamstvo iz 22. člena Ustave. Če so pri tem soočena z zakonsko določbo, za katero menijo, da je protiustavna, morajo na podlagi 156. člena Ustave začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Če menijo, da so ustavnopravni ugovori neutemeljeni, pa jih morajo argumentirano zavrniti. Le na ta način je lahko zagotovljeno resnično učinkovito varstvo človekovih pravic in s tem uresničitev namena 125. in 156. člena Ustave.[1] Pobudnik bi lahko v sodnem postopku zoper osebe, ki domnevno kršijo zatrjevanje človekove pravice z dostavljanjem oziroma pošiljanjem nenaslovljenih pošiljk, zahteval prenehanje dostave in v tem postopku zatrjeval tudi domnevno neustavnost izpodbijane določbe, vendar ni izkazal, da je to storil. Ker izpodbijani predpis torej ne učinkuje neposredno, se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Sovdat in sodnik Mozetič.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-54/06 z dne 27. 5. 2009 (Uradni list RS, št. 47/09, in OdlUS XVIII, 25) in sklep št. U-I-77/11 z dne 19. 5. 2011.