- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 289/2003
ECLI:SI:VSRS:2003:I.IPS.289.2003 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Obsojenčeva hči nima pravice do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti razen v primeru njegove smrti (1. odstavek 421. člena ZKP).
Izrek
Zahteva B.M. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obrazložitev
S sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 3.10.2000 je bil obs. M.M. spoznan za krivega kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po 2. odstavku 184. člena KZ. Po 50. členu istega zakonika mu je bila izrečena pogojna obsodba, v njej pa določena kazen eno leto in dva meseca zapora ter preizkusna doba dveh let. Po 1. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bilo odločeno, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati 60.000,00 SIT povprečnine. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 12.2.2003 delno ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu izreklo kazen eno leto in dva meseca zapora. V ostalem je pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obsojencu je naložilo kot stroške pritožbenega postopka plačilo povprečnine v znesku 70.000,00 SIT.
Obsojenčeva hči B.M. je dne 18.9.2003 ponovno vložila zoper navedeno pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1., 8. in 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti razveljavi, obsojenega M.M. pa izpusti s prestajanja zaporne kazni.
Po določbi 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti Državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Iz takšne določbe je razvidno, da obsojenčeva hči v položaju, kakršen je v tej zadevi, nima pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije njeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).