Jedro

Po naši zakonodaji je otrok osrednji subjekt v zadevah, ki se nanašajo nanj, kar pomeni, kot to pravilno izpostavi pritožba, da ima pravico biti slišan, a kot dodaja pritožbeno sodišče, v skladu s svojo zrelostjo, čemur sledi tudi določba prvega odstavka 96. člena ZNP-1. Citirani člen ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve v realizacijo ponuja tri alternativne možnosti podaje otrokovega mnenja, ki so enakovredne.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje se zavrne in se v izpodbijanem delu (izrek pod točko II) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelja sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopno sodišče je z v uvodu citiranim sklepom odločilo o predlogu predlagateljev za ureditev stikov z njuno mld. vnukinjo. Predlagatelja sta predlagala, da stiki z mld. A. A., potekajo: (-) enkrat tedensko, in sicer na podlagi predhodnega dogovora med predlagateljema in rejnico, s prevzemom mld. vnukinje na naslovu rejnice, kamor jo po koncu stika tudi predata; (-) za primer neizvedbe stika v določenem tednu bodisi zaradi vnukinjine bolezni bodisi zaradi pokrivanja stikov predlagateljev s stiki, ki jih imata dogovorjene starša mld. A. A. ali zaradi drugih razlogov, se stiki med predlagateljema in mld. vnukinjo nadomeščajo prvi naslednji teden, po predhodnem dogovoru med predlagateljema in rejnico. Prvostopno sodišče je predlog v predlaganem obsegu zavrnilo (izrek pod točko I) in pod točko II izreka odločilo, da stiki med predlagateljema in mld. vnukinjo potekajo:

-pisno na način, da si predlagatelja in mld. vnukinja pošiljajo pisma oz. čestitke za rojstne dneve in večje verske praznike (Velika noč, Božič) in ob koncu šolskega leta, rejnica pa je dolžna poskrbeti, da bo tudi mld. A. A. ta pisanja pisala in in nanje odgovarjala;

-po telefonu na način, da predlagatelja za te verske praznike, ob koncu šolskega leta in na A. A. rojstni dan pokličeta mld. A. A. po telefonu na telefonsko številko rejnice, in to dan pred tem praznikom med 18. in 19. uro, pri čemer naj telefonski klic ne traja več kot 10 minut; rejnica je dolžna te stike omogočiti.

2.Odločilo je tudi, da je vsak udeleženec postopka dolžan sam kriti svoje stroške postopka (izrek pod točko III).

3.Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja po pooblaščencu. Sklep izpodbijata v odločitvi, ki se nanaša na izrek pod točko II, in sicer iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlagata ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa z dodatnim obsegom telefonskih stikov poleg že določenih stikov po telefonu (in pisno), in sicer na način, da predlagatelja vsako prvo nedeljo v mesecu med 18. in 19. uro pokličeta mld. A. A. po telefonu na telefonsko številko rejnice, pri čemer telefonski klic ne traja več kot 10 min, kar je rejnica dolžna omogočiti. Podredno predlagata, da se pritožbi v celoti ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v II. točki izreka in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopanje, vse s stroškovno posledico.

4.Pritožba sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev postopka, ker sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ta pomanjkljiva, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, razlogi v sklepu pa so tudi v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz listin. Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, ker ni izvedlo po predlagateljih predlaganega dokaza z opravo osebnega razgovora z mld. A. A.; ta bi lahko sama jasno izpovedala, ali si želi stikov. Mld. A. A. je namreč že dovolj stara, da tudi sama izrazi svoje mnenje in želje. Posledično je tudi zmotno uporabljeno materialno pravo.

5.Vnukinji z v pritožbi predlaganim enkratnim mesečnim klicem predlagatelja ne bi povzročala nobene stiske, saj bi bil klic kratek, nanašal bi se na dogajanje v zadnjem času. Vzpostavljena bi bila rutina, na podlagi katere mld. A. A. pred verskimi prazniki, ob koncu šolskega leta in pred njenim rojstnim dnevom ne bo občutila stiske, na katero se opira sodišče v izpodbijanem sklepu, saj bi na podlagi vsakomesečnih klicev natančno vedela za potek in trajanje telefonskega pogovora. Predlagatelja tudi nista več najmlajša (stara sta 81 oz. 72 let), oba imata zdravstvene težave, zaradi česar se lahko hitro zgodi, da mld. A. A. ne bosta mogla poklicati v po sodišču določenem času, če se bosta takrat nahajala v bolnici ter niti ne bosta skupaj. Z izpodbijanim sklepom so omogočeni le štirje telefonski stiki v letu, pri čemer mld. A. A. ne moreta voščiti niti srečnega novega leta po telefonu ali ji zaželeti uspešnega začetka novega šolskega leta, še manj ji nameniti vzpodbudne besede med samim letom. Stikov z njo si želita tudi, da bi vnukinja vedela, da jo imata rada in da bi zanjo storila vse ter ji želita le dobro. V kolikor bi sodišče z mld. A. A. opravilo osebni razgovor, bi ugotovilo, da je predlog predlagateljev po rednem mesečnem telefonskem stiku v korist mld. A. A. in bi tudi sama povedala, da si takšnega stika želi.

6.Četrti nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe. Sklicuje se na več opravljenih razgovorov mld. A. A. s strokovnjaki različnih služb, v katerih je imenovana nedvoumno in jasno povedala svoje mnenje glede stikov, zato ni nikakršne potrebe, da bi se jo izpostavljalo še dodatnemu stresu in stiskam s ponovnim zaslišanjem na sodišču. Navaja, da predlagatelja s svojim vztrajanjem pri predlogu za dekličino zaslišanje zasledujeta zgolj svoje interese.

7.Ostali udeleženci odgovora na pritožbo niso vložili.

8.Pritožba predlagateljev ni utemeljena.

9.V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1)1 sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

10.Pritožbeno sodišče ob preizkusu očitanih postopkovnih kršitev ugotavlja, da ima izpodbijani sklep jasne razloge o odločilnih dejstvih in je zmožen preizkusa. Posplošen očitek pritožnikov, da se sklep zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti, s čimer po vsebini uveljavljata postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je zato neutemeljen. Takšna kršitev je namreč podana le v tistih primerih, ko sklepa zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti, takšnih pomanjkljivosti pa izpodbijani sklep nima. Obrazložitev sodišča prve stopnje je obširna, v obrazložitvi zapisani razlogi pa logično in razumljivo pojasnjujejo dokazno oceno v dokaznem postopku ugotovljenih dejstev. Razlogi o odločilnih dejstvih si tudi ne nasprotujejo in niso med seboj v nasprotju. Prav tako ni utemeljen nadaljnji nekonkretizirano smiselno uveljavljani očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ga pritožbeno ni mogoče preizkusiti. Pritožnika namreč ne pojasnita zatrjevanega nasprotja med tem, kar se o odločilnih dejstvih navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. S pritožbenim zatrjevanjem nasprotja med razlogi sklepa in med dejstvi, ki izhajajo iz listin, te procesne kršitve ne moreta uspešno uveljaviti.

11.Ni pritrditi nadaljnjemu pritožbenemu očitku, ki se nanaša na postopkovno kršitev, uveljavljano v zvezi z zatrjevano posledično napačno oz. nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja, ker se je prvostopenjsko sodišče, tako pritožba, pri svoji odločitvi zanašalo izključno na izpovedi oseb, s katerimi ima mld. A. A. stike in ki imajo vpliv nanjo. Pritožnika namreč grajata, da prvostopno sodišče kljub njuni želji ni izvedlo osebnega razgovora z mld. A. A., na katerem bi vnukinja sodišču sama povedala, če si želi stikov, glede na njuno mnenje, da je pod vplivom drugih oseb, predvsem očeta, ter glede na občutek, da velikokrat pove, kar želijo te osebe, ne pa tudi tistega, kar si želi sama, vse zaradi strahu, da bi njene resnične želje razburile druge, ob čemer izpostavita zadostno starost vnukinje, da tudi sama izrazi svoje mnenje in želje, kar je v družinskih postopkih bistvenega pomena; sodišče bi lahko osebni razgovor z njo opravilo tudi brez njune prisotnosti, če bi menilo, da slednja lahko vpliva na odgovore vnukinje.

9.Po naši zakonodaji je otrok osrednji subjekt v zadevah, ki se nanašajo nanj, kar pomeni, kot to pravilno izpostavi pritožba, da ima pravico biti slišan, a kot dodaja pritožbeno sodišče, v skladu s svojo zrelostjo, čemur sledi tudi določba prvega odstavka 96. člena ZNP-1. Citirani člen ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve v realizacijo ponuja tri alternativne možnosti podaje otrokovega mnenja, ki so enakovredne, in sicer lahko otrok mnenje poda: (-) na centru za socialno delo, (- ) v razgovoru z zagovornikom otroka, ali (-) glede na starost in druge okoliščine na neformalnem razgovoru s sodnikom.

10.Mld. A. A. je svoje mnenje, po vsebini neodstopajoče od njenih izraženih stališč drugim strokovnjakom, podanih ob več priložnostih (vse v zvezi s problematiko stikov s starima staršema), izrazila v razgovoru s strokovnjaki na centru za socialno delo, kjer je povedala, da si stikov z babico in dedkom ne želi in pojasnila razlog. Oporo za sprejeto oceno glede stikov je prvostopno sodišče imelo tudi v mnenju izvedenke s področja socialnega dela, pridobljenem tekom postopka. Iz mnenja v delu, ki se nanaša na zapis razgovora izvedenke z mld. A. A. izhaja, da mld. A. A., ne da bi ji to vprašanje zastavila, sama od sebe pove, da si stikov s starima staršema ne želi. Takšno stališče prav tako potrjuje očetova izpoved o hčerkinem strahu pred babico in dedkom zaradi preteklih dogajanj, izpoved rejnice o strahu mld. A. A. pred stiki z njima zaradi preteklih konfliktov med odraslimi ter A. A. izražanju stiske zaradi tega, in izpoved strokovne delavke četrtega nasprotnega udeleženca, da mld. A. A. stike s starima staršema kategorično zavrača zaradi nesoglasij in sporov med odraslimi. Dokazni zaključek o tem, da osebni stiki s starima staršema niso v A. A. korist, je bil sprejet tudi na podlagi dokazne ocene listin, vse v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, tudi (ne pa izključno) upoštevaje mnenje otroka, pri čemer v tem delu (izrek pod točko I) pritožba odločitve ne izpodbija. Da bi predlagatelja (potencialno) lahko uspela z uveljavljanjem zatrjevane kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo po vsebini uveljavljata z navedbo, da sodišče ni opravilo razgovora z mld. A. A. (pa še to zgolj v izpodbijanem delu), bi morala najprej trditi in nato izkazati, da jima je bila možnost izjavljanja odvzeta zaradi kršitve določb postopkovne narave, v obravnavanem primeru določbe 96. člena ZNP-1, ki je delno procesne narave. Ker pa citirani člen omogoča podajo otrokovega mnenja tudi pred centrom za socialno delo, pred katerim je mld. A. A. podala svoje mnenje o stikih s starima staršema, čemur pritožba ne oporeka, pritožba zatrjevane kršitve ne izkaže, ob tem, ko je prvostopno sodišče odločitev, zakaj z mld. A. A. ni opravilo razgovora še samo, obrazložilo. Razlogom, ki jih je za svoje postopanje navedlo sodišče, pritožba ne oporeka. Odločitev sodišča je utemeljena in tudi skladna z dolžnostjo, da se otroka zaščiti pred občutkom, da s svojo izjavo neposredno vpliva na odločitev, čemur prizadevanja obeh predlagateljev za opravo tudi osebnega razgovora mld. vnukinje s sodiščem oz. z razpravljajočo sodnico, po tem, ko je svoje mnenje, ki se ne razlikuje, izrazila že večkrat, pred več strokovnimi institucijami oz. njihovimi predstavniki, niso skladna. Uveljavljana bistvena kršitev, zaradi katere bi bilo posledično nepopolno oz. napačno ugotovljeno dejansko stanje, ob tem, ko pritožbeno ni sporno, da je mld. A. A. sposobna razumeti pomen postopka in posledice svoje odločitve, zato ni podana.

11.Vsebinsko obrazložena graja izpodbijane odločitve v točki II izreka se nanaša le na odločitev o telefoničnih (ne pa tudi pisnih stikih) med predlagateljema in njuno vnukinjo, pri čemer je sporen le obseg takšnih stikov, za katerega trdita, da je premalo obsežen. S pritožbenim nizanjem okoliščin, povzetih v točki 2. obrazložitve tega sklepa, v zvezi s katerimi si prizadevata za večji obseg telefoničnih neosebnih stikov, dejansko z ničemer obrazloženo ne izpodbijata sprejete dokazne ocene, ki je podlaga za način izvajanja in obseg določenih stikov (razen z neopravo osebnega razgovora, pri čemer se že podani odgovor pritožbenega sodišča na omenjeni očitek nanaša tudi na po prvostopnem sodišču določene stike pod točko II izreka). Zgolj vztrajanje oz. podajanje lastne ocene o primerni pogostosti telefoničnih stikov nima opore v izvedenem dokaznem postopku. Dokazna ocena sodišča glede obsega telefoničnih stikov v prvi vrsti temelji na ocenah izvedenke, njenega mnenja pa pritožba ne izpodbija. Dokazni zaključki so prepričljivi in jih pritožnika z naštevanjem okoliščin na njuni strani oz. z njunega vidika, ob tem, ko je sodišče presojalo koristnost obsega stikov za mld. A. A., na takšen način ne moreta omajati. Isti zaključek velja tudi za trditve o manipulaciji mld. A. A. s strani oseb, s katerimi je ta v stiku, glede izražanja njenega mnenja o stikih. Otrokovo mnenje je namreč le eden od vidikov presoje okoliščin pri ugotavljanju, kakšni in v kakšnem obsegu so stiki za otroka koristni, zato z zatrjevanjem, da bi mld. A. A. v osebnem razgovoru s sodnico lahko povedala, da si želi rednih mesečnih telefonskih stikov, ni moč pritrditi pritožbenim trditvam o nepopolno oz. zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.

12.Očitek o zmotni uporabi materialnega prava, glede katerega se je prvostopno sodišče pravilno opredelilo, ga uporabilo in zapisalo v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa - predstavljajo ga določbe 142. člena DZ, se ob ugotovitvi, da je s prvostopnim sklepom določen tak obseg in način stikov, ki je deklici v korist, zato izkaže za neutemeljenega.

13.Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker prav tako niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), odločitev pa je v skladu z materialnim pravom, pri čemer je uradni preizkus opravljen za celotno izrecno izpodbijano odločitev pod točko II izreka prvostopnega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (pod točko II izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

14.Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka, ki je glede na naravo in vsebino postopek za varstvo koristi otroka, v okviru katerega je temeljno vodilo pri odločanju zagotovitev koristi otroka, je določba 101. člena ZNP-1. Ta določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otrok odloči sodišče po prostem preudarku, pri čemer upošteva vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednoti. V tem pritožbenem postopku predlagatelja nista uspela s pritožbo, medtem ko četrti nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo stroškov ni priglasil. Zato predlagatelja sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (člen 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 ter člen 101 ZNP-1).

-------------------------------

1Ta je podlaga za smiselno uporabo določb ZPP tudi v nadaljevanju, ko se sodišče sklicuje na določila ZPP.

2In skladno z mednarodnimi dokumenti.

3Določba drugega odstavka 96. člena ZNP-1.

4Glej Poročilo CSD Savinjsko - Šaleška Enota Žalec z dne 15. 3. 2022 (l. št. 60), ki je sestavni del mnenja četrtega nasprotnega udeleženca.

5Konflikti med starima staršema, kar ji ni všeč.

6Podrobneje o tem v točki 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7Podrobneje o tem v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8Podrobneje o tem v točki 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9Kot to povzema prvostopno sodišče v točki 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10Glej obrazložitev pod točkama 8 in 9 izpodbijanega sklepa.

11Glej točko 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

12V času odločanja na prvi stopnji stara nepolnih enajst let.

13Podrobneje o tem v točki 33 obrazložitve izpodbijanega sklepa.