Jedro

V postopku izvršbe se presoja le, ali je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, torej ali je dolžnik navedel dejstva, s katerimi svoj ugovor utemeljuje in ali za svoje trditve prilaga dokaze, zato se sodišče v samo vsebinsko presojo ugovora ne more spuščati. Dolžnik je v ugovoru z dne 7.10.1999 navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval izvršbi, za svoje trditve pa je predložil tudi dokaze, in sicer sklep o potrditvi prisilne poravnave. Res je, da iz tega sklepa ni razvidno, da je upnikova terjatev vključena v dolžnikove obveznosti, vendar to tudi ni nujno, saj ima po določilu 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki v postopku prisilne poravnave niso sodelovali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Zahteva upnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 99/000345-2 z dne 27.9.1999 v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da sodišče pritožbi ugodi, ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrne kot neutemeljen in dolžniku naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navedel je, da dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ki ga je priložil dolžnik, ni razvidno, da je upnikova terjatev vključena v dolžnikove obveznosti, kar tudi ne more biti. Terjatev upnika je namreč dospela dne 25.5.1999, medtem ko sklep o potrditvi prisilne poravnave upošteva le terjatve, ugotovljene do 24.5.1999. Bistvo je, da se je postopek prisilne poravnave začel 12.2.1999 in da je dolžnik objavo oglasa, katerega plačilo se zahteva v tem postopku, naročil po začetku postopka prisilne poravnave. Šlo je torej za posel, ki je potreben za nadaljevanje poslovanja dolžnika, zato je te stroške potrebno plačati v celoti kot strošek postopka prisilne poravnave (3. odst. 160. člena v zvezi z 71. členom ZPPSL). V pritožbi je priglasil stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek prisilne poravnave se je nad dolžnikom začel s sklepom opr.

št. St 6/99 dne 24.5.1999, račun, ki je predmet predloga za izvršbo, pa je bil izdan 17.5.1999 (priloga A2). Res je račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, torej dne 25.5.1999, vendar pa se po določilih 1. odst. 37. člena ZPPSL nedospele denarne terjatve upnikov z dnem začetka postopka prisilne poravnave štejejo za dospele. Ker torej ni res, da se je postopek prisilne poravnave začel 12.2.1999, so vsa pritožnikova izvajanja, da je predmet tega postopka račun, ki je bil izdan v zvezi nadaljevanjem proizvodnje, neupoštevna.

V postopku izvršbe se presoja le, ali je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, torej ali je navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in ali za svoje trditve prilaga dokaze. Zato se sodišče v vsebinsko presojo ugovora ne more spuščati.

Dolžnik je v ugovoru z dne 7.10.1999 navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval izvršbi, za svoje trditve pa je predložil tudi dokaze, to je sklep o potrditvi prisilne poravnave. Res je, da iz tega sklepa ni razvidno, da je upnikova terjatev vključena v dolžnikove obveznosti, vendar to tudi ni nujno, saj ima po določilu 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki v postopku prisilne poravnave niso sodelovali. Zato je dolžnikov ugovor v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen in utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tako obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Neutemeljeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek o stroških ugovora temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, mora sam nositi svoje stroške ugovornega postopka.