Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da je odreditev pripora zoper obdolženca neogibno potrebna zaradi varnosti ljudi, določba 2. odstavka 192. člena ZKP ni bila kršena.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega Z.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom zoper obdolženega Z.Č. odredila pripor po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od 21.11.2004 od 3.50 ure naprej. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

Obdolženčev zagovornik je dne 8.12.2004 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi uveljavlja, da je obdolženec dejanje odkrito priznal in da si s kaznivimi dejanji ni prisvojil nekih velikih premoženjskih vrednosti. Po mnenju zagovornika bi se odprava ponovitvene nevarnosti lahko dosegla z milejšim ukrepom.

Vrhovni državni tožilec A.P. je v odgovoru na zahtevo z dne 24.12.2004 predlagal, da se zahteva kot neutemeljena zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Oba navedena sklepa sta zakonita. Sodišče ni kršilo določbe 2. odstavka 192. člena ZKP, kot uveljavlja obdolženčev zagovornik, saj je ugotovilo, da je odreditev pripora zoper obdolženca neogibno potrebna zaradi varnosti ljudi, pri obdolžencu pa je podana ponovitvena nevarnost. Obdolženčev zagovornik torej z zahtevo uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odreditev pripora. Po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje obdolženčev zagovornik, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.