Jedro

Sodišče mora ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ preizkusiti potrebnost vseh s strani upnika priglašenih stroškov in preveriti utemeljenost vseh priglašenih postavk.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za povrnitev stroškov po vlogi z dne 11. 4. 2023. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščenki. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da je v svoji vlogi priglasil stroške izvršitelja na podlagi njegovega stroškovnika z dne 5. 4. 2023. Stroški se nanašajo na prevzem prostovoljnega plačila, ki ga je dolžnica izvedla 20. 3. 2023. Uveljavlja, da izvršitelju pripada plačilo na podlagi določb Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik o tarifi), in sicer za prevzem plačila, obračun zamudnih obresti in obračun stroškov, pripadajo pa mu tudi materialni stroški. Iz tega razloga je tudi sam upravičen priglasiti te stroške kot nadaljnje stroške postopka. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da izvršitelj na dan prevzema prostovoljnega plačila ni izvedel nobenega izvršilnega dejanja in da zato stroški prevzema niso potrebni za izvršbo. Slednje ni pogoj za obračun stroškov, saj je prevzem prostovoljnega (gotovinskega ali negotovinskega) plačila samostojno izvršilno dejanje. Napačno je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na 51. in 54. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, saj določbi v konkretnem primeru nista uporabljivi, ker zaradi delnega plačila dolžnice ni prišlo do odloga izvršbe oziroma ga upnik ni predlagal. V potrditev svojih navedb se sklicuje na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 258/2023 in I Ip 1277/2022. Opozarja še, da je dolžnica imela možnost poravnati dolg neposredno upniku, česar ni storila. Prav tako je bila s strani izvršitelja obveščena, da plačevanje njemu pomeni dodatne stroške, ki nastanejo z delnimi nakazili izvršitelju. Tako so stroški izvršitelja opravičeni tudi iz tega razloga. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se mu odmerijo, dolžnici pa naložijo stroški v znesku 43,04 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da so pritožbene navedbe, da je bila dolžnica s strani izvršitelja seznanjena oziroma opozorjena, da lahko plačevanje izvršitelju pomeni dodatne stroške, ki lahko nastanejo z delnimi nakazili, nedovoljene pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati, saj upnik ni pojasnil, zakaj teh navedb brez svoje krivde ni podal že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje se tudi ne more opredeliti do odločb Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 258/2023 in I Ip 1277/2022, saj v spletišču sodne prakse nista objavljeni, upnik pa ju k svoji pritožbi ni priložil. 5. Pritožbeno sodišče povzema, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo upnikovo zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. V razlogih je pojasnilo, da izvršitelj na dan prevzema prostovoljnega plačila ni opravil nobenega drugega izvršilnega dejanja, temveč je zgolj prevzel (dolžničino) plačilo, zato je štelo stroške za nepotrebne, ker izvršitelj do njih na podlagi 51. in 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen.

6. Sodišče prve stopnje je pri presoji zahteve upnika pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, ki je v petem odstavku 38. člena ZIZ.1 V nadaljevanju se je res pomotoma sklicevalo na 51. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, vendar gre, upoštevaje podano obrazložitev, za očitno pomoto, ki na samo zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja določbo tarifne številke 16 Pravilnika o tarifi, ki v četrti alineji za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika ali druge osebe zanj celo predvideva plačilo, do katerega je upravičen izvršitelj. Zato presoje potrebnosti stroška za izvršbo za takšno izvršilno dejanje ni moč opraviti zgolj v povezavi s členom 53/1 Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja oz. z ne/opravo kakšnega drugega izvršilnega dejanja. Izpodbijani zaključek je prenagljen, saj je potrebno v vsakem primeru posebej presojati potrebnost tega stroška glede na konkretne okoliščine tega izvršilnega dejanja. Pritožba ob tem tudi utemeljeno opozarja na preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o nepotrebnosti preostalih priglašenih nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika. Kot pravilno smiselno izpostavlja, je poleg stroškov za prevzem prostovoljnega plačila (4. alineja prvega odstavka tar. št. 16 Pravilnika o tarifi), obračun izvršitelja vseboval tudi strošek priprave obračuna zamudnih obresti in obračun stroškov v obsegu 50 in 20 točk (2. in 7. alineja prvega odstavka tar. št. 16 Pravilnika o tarifi). Ker mora sodišče ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ preizkusiti potrebnost vseh s strani upnika priglašenih stroškov, tako da preveri utemeljenost vseh priglašenih postavk, je zaključek sodišča prve stopnje – ki je potrebnost priglašenih stroškov presojalo zgolj glede na postavko prevzema prostovoljnega plačila, ne da bi tudi zanjo presojalo potrebnost, preuranjen, dejansko stanje pa v tem delu pomanjkljivo ugotovljeno.2

7. Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o stroškovni zahtevi upnika z dne 11. 4. 2023 ob upoštevanju gornjega stališča. Po potrebi naj sklep (in morebitno pritožbo) vroča dolžniku v izjavo.

8. Odločitev o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, potrebne za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. 2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 322/2022 z dne 19. 1. 2023.