Jedro

Presoja višine odškodnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku poleg zneskov, navedenih v točki II sodbe še znesek 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.10.2007 dalje do plačila, pri čemer se znesek zavrnjenega dela tožbenega zahtevka za nepremoženjsko škodo iz točke III izreka izpodbijane sodbe zniža na 26.715,00 EUR, znesek pravdnih stroškov v točki IV izreka sodbe, ki ga je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pa zviša na 3.159,62 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 158,35 EUR v petnajstih dneh pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da plača tožniku denarne zneske, podrobneje razvidne iz izreka sodbe pod točko II z obrestmi. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo nepremoženjske škode v presežku za znesek 32.715,00 EUR in za plačilo zneska 16.500,00 EUR. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 2.479, 69 EUR.

Proti sodbi se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, izpodbija zavrnilni del sodbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo ustrezno spremeni, ali pa jo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju sodišče tožniku po posameznih postavkah odmerilo prenizko odškodnino za nepremoženjsko škodo. Meni, da je upravičen do plačila odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti najmanj v višini 9.885,00 EUR, za strah najmanj v višini 2.340,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti najmanj v znesku 18.750,00 EUR.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje odmerilo denarno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v prenizkem znesku. Glede na ugotovljeno intenziteto in trajanje bolečin, zlasti pa upoštevaje dolgotrajno zdravljenje in ugotovljene raznovrstne nevšečnosti tekom njega, je po presoji pritožbenega sodišča primerna odškodnina za navedeno odškodninsko postavko izražena z zneskom 8.000,00 EUR, torej 2.000,00 EUR več, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje.

Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je po presoji pritožbenega sodišča odmerjena v prenizkem znesku. Ni mogoče mimo ugotovitev, da je tožnik zaradi posledic prometne nesreče invalid druge kategorije, da ne more več opravljati svojega prejšnjega dela poklicnega šoferja, da nima le zmanjšane moči v roki oziroma zmanjšane moči mišic in zmanjšane gibljivosti rame, temveč zlasti, da trpi tudi za posledicami posttravmatske stresne motnje, ki je sicer sedaj delno izzvenela, ne pa v celoti. Navedeno pa vodi k zaključku, da je tožnik upravičen do višje denarne odškodnine za tovrstno škodo, po presoji pritožbenega sodišča do odškodnine v znesku 14.000,00 EUR.

Pritožbeno sodišče pa sprejema prvostopno odmero odškodnine za strah v višini 2.000,00 EUR, prav tako pa bi po presoji pritožbenega sodišča višja odškodnina od 8.000,00 EUR oziroma 14.000,00 EUR za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi življenjskih aktivnosti, ne bila več v skladu z merili, ob upoštevanju katerih se odmerja višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Glede na vse spredaj navedeno je torej pritožbeno sodišče zvišalo tožniku prisojeni znesek odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti za 2.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 4.000,00 EUR, torej skupaj za 6.000,00 EUR, kot to izhaja iz izreka drugostopne sodbe.

V posledici delne spremembe sodbe je spremenjen tudi uspeh pravdnih strank v prvostopnem postopku in sicer je uspeh obeh strank enak. Upoštevajoč prvostopno odmero pravdnih stroškov obema pravdnima strankama in 50 % uspeh tožnika v pravdi, pa je po pobotanju tožena stranka dolžna tožniku plačati 3.159,62 EUR pravdnih stroškov postopka na prvi stopnji.

Pritožbena vrednost spora je ocenjena na 12.975,00 EUR, tožnik pa je s pritožbo uspel za znesek 6.000,00 EUR, torej za 46 %. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da mu je tožena stranka dolžna povrniti 46 % priglašenih pritožbenih stroškov, to je znesek 158,35 EUR. Odmera je razvidna na stroškovniku na pritožbi.