U-I-9/97

3. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Andreja Turka iz Ljubljane, Gregorja Godeše iz Ljubljane, Polone Mulej Uhan iz Trebnjega in Petra Kosa iz Slovenske Bistrice, na seji dne 3. junija 1999

s k l e n i l o:

1.Postopek za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 8. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in 71/94) se ustavi.

2.Pobuda za oceno ustavnosti drugega odstavka 8. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, uveljavljenega z 2. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 5/99), se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Prvo pobudo v tej zadevi je vložil Andrej Turk. Izpodbijal je določbo 8. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in 71/94 - v nadaljevanju: ZPDI), po kateri se vrstni red za zasedbo prostih mest za sodniškega pripravnika določi tako, da imajo prednost tisti kandidati, ki so v času študija dosegli višjo povprečno oceno. Izpodbijane določbe naj bi bile po mnenju pobudnika v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Ker naj bi diplomiranim pravnikom z nižjo povprečno oceno onemogočala opravljanje sodniškega pripravništva - in s tem opravljanje pravosodnega izpita, ki je pogoj ne samo za opravljanje pravosodnih funkcij, ampak tudi za zasedbo mnogih drugih delovnih mest - naj bi bila kršena tudi pravica do svobodne izbire poklica iz 49. člena Ustave. Izpodbijane določbe naj bi imele tudi retroaktivni učinek na dejstva, ki so že nastala in naslovljenec nanje ne more več vplivati.

2.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-9/97 z dne 9. 10. 1997 pobudo Andreja Turka sprejelo, zavrnilo pa je njegov predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb. Po sprejemu pobude je Ustavno sodišče k tej zadevi pridružilo še pobude treh drugih posameznikov.

3.Državni zbor v odgovoru na pobudo Andreja Turka (na navedbe ostalih pobudnikov ni odgovarjal) navaja, da Zakon ob nujni izbiri kandidatov ureja njihovo izbiro, kar jim zagotavlja predvidljivo pravno varnost in hkrati preprečuje arbitrarno selekcijo. Prednost daje tistim, ki imajo izkazano večje znanje v pravni stroki, ob tovrstnih enakih pogojih pa daje prednost tistim, ki so se prej prijavili. Ustavna določba o prosti izbiri zaposlitve ne izključuje določanja pogojev za zaposlitev in zato tudi ne zagotavlja, da bo vsakdo dobil zaposlitev, ki si je želi. Izpodbijana določba ne preprečuje nadaljnjega izobraževanja v pravniški stroki, saj določa le prednostni vrstni red kandidatov za sodno pripravništvo. Obstaja vrsta možnosti za zaposlitev pravnikov brez pravniškega državnega izpita, predvsem zunaj pravosodja, pa tudi v njem. Državni zbor tudi meni, da ni utemeljeno opozarjanje na retroaktivnost Zakona. Vsak študent prava naj bi lahko pričakoval, da bo praviloma imel boljše možnosti za zaposlitev, ki si jo želi, če bo imel boljše ocene, oziroma če se bo med študijem prava na drug način izkazali v svoji stroki.

4.Ministrstvo za pravosodje v svojih pojasnilih k pobudi (vsebinsko enako je tudi mnenje Vlade) navaja, da je pripravljen (opomba: konec leta 1997) predlog sprememb zakona, ki predvideva modifikacijo sedanjega načina sprejemanja kandidatov v sodniško pripravništvo. Navaja pa tudi, da izpodbijani določbi urejata le način sprejemanja kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje za sodniškega pripravnika in sicer po vrstnem redu, ki je nujen, če je kandidatov več kot je prostih mest. Opozarja tudi, da sodstvo ne prenese neomejenega števila pripravnikov. Pripravniki potrebujejo mentorja, če naj ima njihovo izobraževanje nek smisel in vrednost. Mentorji pa so sodniki, ki morajo predvsem opravljati svojo temeljno funkcijo sojenja.

B.

5.ZPDI ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit (1. člen ZPDI). Pripravništvo traja dve leti. Izvaja se na sodiščih (kjer je obvezno najmanj enoletno sodniško pripravništvo) in kot izbirno usposabljanje v eni izmed oblik, določenih v 15. členu ZPDI. Pripravništvo se zaključi s pravniškim državnim izpitom (2. člen ZPDI). Sodniški pripravnik opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko (prvi odstavek 3. člena ZPDI). Skupno število pripravniških mest na posameznih sodiščih določi Vlada na predlog Ministra za pravosodje; k predlogu pa dajo mnenje tudi Sodni svet ter Odvetniška in Notarska zbornica (prvi in drugi odstavek 5. člena ZPDI). Vlada je s Sklepom o določitvi skupnega števila pripravniških mest na posameznih sodiščih (Uradni list RS, št. 11/97) določila število pripravniških mest na območjih posameznih Višjih sodišč (Višje sodišče v Celju: 39; Višje sodišče v Kopru: 45; Višje sodišče v Ljubljani: 138; Višje sodišče v Mariboru: 90).

6.Določbi 8. in 9. člena ZPDI urejata določitev prednostnega vrstnega reda za zasedbo prostih mest, če je prijavljenih za opravljanje pripravništva več kandidatov, kot je prostih mest sodniških pripravnikov. Po prvotni ureditvi so imeli prednost med prijavljenimi kandidati tisti, ki so v času študija dosegli višjo povprečno oceno. V primeru enakih povprečnih ocen, so imeli prednost tisti z višjo povprečno oceno iz predmetov s področja civilnega in kazenskega prava. V primeru še vedno enakih kriterijev so imeli prednost kandidati, ki so prejemali pravosodno štipendijo ali so se z izredno dobro oceno diplomske naloge ali kako drugače posebej odlikovali na posameznem pravnem področju v času študija. Če prednostnega vrstnega reda še vedno ne bi bilo mogoče določiti, se je upošteval kot dodatni kriterij čas vložitve prijave za opravljanje pripravništva.

7.Vlada je v letu 1998 predlagala spremembe in dopolnitve ZPDI tudi glede spornega kriterija oziroma načina določanja prednostnih vrstnih redov za nastop sodnega pripravništva (Poročevalec DZ, št. 25/98). Pri tem je v uvodni obrazložitvi navedla med razlogi tudi, da so "enoinpolletne izkušnje pri izvajanju Zakona pokazale, da je povprečje ocen kot edini kriterij za oblikovanje prednostnih vrstnih redov, po katerih kandidati pridobivajo pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, le nekoliko prestroga ureditev pri tako visokem številu kandidatov". In še, da so predlagane spremembe "posledica spoznanja, da je potrebno korigirati kriterije za oblikovanje prednostnih vrstnih redov, ... in sicer v smeri uvedbe dodatne prednostne liste, oblikovane na podlagi trenutka vložitve prijave za opravljanje pripravništva in v smeri možnega izjemnega spregleda izpolnjevanja zakonskih kriterijev za zasedanje prostih mest sodniških pripravnikov ...". Predlagana sprememba 8. člena "je posledica ugotovitve, da je merilo pri sestavljanju prednostnega vrstnega reda kandidatov skoraj v celoti formalno izkazana uspešnost v času študija. Ta pa sama po sebi ne zagotavlja vselej kvalitetne selekcije. Obstoj samo enega kriterija se je izkazal za le prestrogo ureditev, čeprav pomena povprečnih ocen ne gre podcenjevati ali celo izničiti".

Državni zbor je predlagane spremembe in dopolnitve sprejel (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu, Uradni list RS, št. 5/99 - v nadaljevanju: ZPDI-A).

8.Po novi ureditvi se tako določita dva prednostna vrstna reda: eden po kriteriju ocen in eden po kriteriju časa vložitve prijave. Prosta pripravniška mesta se zasedajo tako, da se jih polovico zasede z enega, polovico pa z drugega prednostnega vrstnega reda. Kandidati se razvrščajo na oba prednostna vrstna reda, kar pomeni, da se upoštevata obe merili, vendar neodvisno drugo od drugega.

9.Po uveljavitvi sprememb in dopolnitev izpodbijanega zakona je Ustavno sodišče vse pobudnike pozvalo, da sporočijo ali še vztrajajo pri pobudi. Pobudniki Gregor Godeša, Polona Mulej Uhan in Peter Kos na poziv niso odgovorili, zato je Ustavno sodišče štelo, da nimajo več interesa za nadaljevanje postopka.

Pobudnik Andrej Turk pa na pobudi vztraja, predlaga pa še presojo ustavnosti novega drugega odstavka 8. člena ZPDI.

Navaja, da naj bi bila tudi nova ureditev v delu, ki je enaka prejšnji (drugi odstavek 8. člena), iz enakih razlogov v neskladju z Ustavo. Pri presoji prejšnje - ne več veljavne ureditve - pa da vztraja zato, da bi imel možnost uveljavljanja svojih pravic pred rednim sodiščem v postopku za odpravo nastale škode.

10.Po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče pristojno za presojo veljavnih predpisov. Če je bil zakon med postopkom usklajen z Ustavo oziroma je prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti, lahko Ustavno sodišče ugotovi, da ni bil v skladu z Ustavo (47. člen ZUstS).

11.Iz dopisa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 13. 5. 1999 izhaja, da je bil v februarju 1999 pobudnik Andrej Turk na prednostnem vrstnem redu po kriteriju ocen (drugi odstavek 8. člena ZPDI) uvrščen na 147. mesto, na prednostnem vrstnem redu po kriteriju časa vložitve prijave (tretji odstavek 8. člena ZPDI) pa na 2. mesto. Na podlagi slednje uvrstitve je pridobil pravico do opravljanja sodniškega pripravništva in je 1. 3. 1999 pripravništvo tudi nastopil. To pa pomeni, da so bile za pobudnika samega neugodne posledice prejšnje zakonske ureditve odpravljene. Po drugi strani pa so bile odpravljeni tudi bistveni razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja ureditev izpodbijana. Diplomirani pravniki s slabšimi študijskimi uspehi imajo prav tako možnost, da v doglednem času pridobijo pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, saj ni več "nevarnosti", da bi jih vedno prehiteli tisti kasnejši diplomanti, ki imajo boljše študijske ocene.

12.Ustavno sodišče ne more presojati ustavnosti zakonov, ki ne veljajo oziroma se ne uporabljajo več. Zato bi Ustavno sodišče zaradi nepristojnosti zavrglo pobudo, ki bi bila vložena zoper zakon, ki je že pred njeno vložitvijo prenehal veljati - tudi v primeru, ko bi pobudnik zatrjeval obstoj nepopravljivih posledic, izhajajočih neposredno iz zatrjevane neustavnosti. Po določbi 47. člena ZUstS pa ima Ustavno sodišče možnost presojati zakon oziroma posamezno zakonsko določbo, ki je v času trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem prenehala veljati. Pogoj pa je, da "niso bile odpravljene posledice neustavnosti".

13.Možnost Ustavnega sodišča, da meritorno odloča o ustavnosti zakona, ki ne velja več, je odvisna od obstoja pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe pobudnika. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, ali bi morebitna meritorna odločitev Ustavnega sodišča, s katero bi ugotovilo, da je bil zakon v neskladju z Ustavo, imela za pobudnika kakšen učinek. V obravnavanem primeru tudi morebitna ugotovitev neustavnosti prejšnje zakonske ureditve, ne bi pomenila spremembe pravnega položaja pobudnika Andreja Turka. Na podlagi same (gole) ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča ne bi pridobil pravice do opravljanja sodniškega pripravništva. Prav tako pa taka ugotovitvena odločba sama po sebi tudi ne bi bila podlaga za uveljavljanje odškodnine.

14.Ker sta drugi in tretji odstavka 8. člena ZPDI v besedilu, kot je veljal v času vložitve pobude, prenehala veljati, ne gre pa za primer iz 47. člena ZUstS, je Ustavno sodišče postopek v tem delu ustavilo (1. točka izreka). Za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 8. člena ZPDI, uveljavljenega z 2. členom ZPDI-A, pa pobudnik Andrej Turk ne izkazuje pravnega interesa. Ta določba ne posega več neposredno v pobudnikove osebne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravico do opravljanja sodniškega pripravništva je namreč pridobil na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPDI. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

15.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen