Jedro

Terjatve članarine so terjatve občasnih dajatev, za zastaranje slednjih pa velja triletni zastaralni rok od zapadlosti vsake posamične dajatve.

Pritožbenemu naziranju, da je zaradi prostovoljnega članstva v zbornici tudi plačilo članarine za člane prostovoljno, zato ni mogoče pritrditi.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da je dolžna plačati tožnici 566,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka članarine v višini 18,00 EUR mesečno od dne 15. 11. 2014 do 15. 6. 2017 ter da ji je dolžna povrniti izvršilne stroške v višini 74,00 EUR in pravdne stroške v višini 46,62 EUR.

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo obe pravdni stranki.

3. Tožnica v pritožbi graja odločitev glede uporabe triletnega zastaralnega roka in poudarja, da ne gre za primer, kot ga ureja 349. člen OZ v zvezi s terjatvami iz gospodarskih pogodb. Zato bi sodišče moralo uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.

4. Toženec v pritožbi navaja, da je članstvo v Zbornici prostovoljno, zato bi tudi članarina morala biti prostovoljni prispevek in ga ne bi smela bremeniti kot fizične osebe. Podjetje B., d. o. o., je več let čakalo na avtomatski izbris iz sodnega registra, potem ko je v letu 2005 doživelo ogromno naravno katastrofo zaradi izlitja vode pri gradnji ... elektrarne v ... Po velikanski škodi se ni več opomoglo. Sodišče bi moralo upoštevati enoletni zastaralni rok, saj je toženec fizična oseba.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi tožnice

6. Sodišče prve stopnje vprašanja teka zastaralnega roka ni presojalo po določilu 349. člena OZ, ki se nanaša na terjatve iz gospodarskih pogodb, temveč po določilu prvega odstavka 347. člena OZ. Pravilno je ugotovilo, da tožnica uveljavlja občasno dajatev, za zastaranje slednjih pa velja triletni zastaralni rok od zapadlosti vsake posamične dajatve. Ker so terjatve članarine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za obroke med 15. 11. 2013 in 15. 10. 2014 že zastarale, je v tem delu tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

O pritožbi toženca

7. Toženec dejstva, da je bila družba B., d. o. o., članica Zbornice tudi po opustitvi obveznega in prehodu na prostovoljno članstvo ni prerekal. Članstvo v zbornici prinaša poleg ugodnosti tudi določene obveznosti, med katere sodi plačilo članarine, iz katerega se dejavnost zbornice, ki ima tudi javna pooblastila (34. člen ObrZ), financira. Pritožbenemu naziranju, da je zaradi prostovoljnega članstva v zbornici tudi plačilo članarine za člane prostovoljno, zato ni mogoče pritrditi.

8. Na plačilo obveznosti ne more vplivati neposlovanje družbe pred izbrisom iz sodnega registra, pri čemer pritožbeno sodišče še dodaja, da te trditve toženec prvič postavlja šele v pritožbi in jih zato glede na določilo prvega odstavka 337. člena ZPP tudi ni mogoče upoštevati.

9. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila OZ o zastaranju. V enoletnem zastaralnem roku zastarajo zgolj terjatve, ki so naštete v 355. členu OZ, in ne vse periodične terjatve do fizičnih oseb, kot smiselno zatrjuje toženec. Ker terjatev plačila članarine ne sodi v krog terjatev, ki zastarajo v enem letu, tega roka sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

10. Glede na navedeno pritožbi nista utemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.