Jedro

Tožnik je za BPP zaprosil v zvezi s pravdnim postopkom, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 19. 2. 2015. Tožnik navedenemu podatku ne oporeka, niti ne navaja, da je bil zoper zamudno sodbo vloženi bodisi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ali morda katero drugo pravno sredstvo, o katerem še ni bilo odločeno. Zato v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh, s tem pa ni podan eden od zakonsko določenih pogojev za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Prosilec je prošnjo za dodelitev BPP vložil 21. 7. 2017, zaradi pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. P 601/2014. Po vpogledu v sodni spis Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 601/2014, je tožena stranka ugotovila, da je postopek za katerega prosilec zaproša za BPP že pravnomočno zaključen. Dne 16. 1. 2015 je bila izdana zamudna sodba, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 19. 2. 2015. Iz navedenega razloga prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, zato niso podani pogoji, ki jih 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa za dodelitev BPP.

2. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da je delal na bratovi hiši v A. Izvajal je tesarska in mizarska dela, od temeljev do strehe. Opisuje način izvedbe dela in pojasnjuje, da izvedenih del ni dobil plačanih. Ne strinja se z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, saj mu znesek, ki ga zahteva za plačilo, predstavlja vir preživljanja. Pojasnjuje okoliščine v zvezi s krajami na gradbišču, katerih posledice je nosil sam. V dopolnitvi tožbe izčrpno pojasnjuje razloge za vložitev prošnje za dodelitev BPP in pojasnjuje, da mu je brat dolžan 20.000 EUR z obrestmi. Ni edini oškodovanec. Ljudje ga pri njegovi zahtevi za plačilo opravljenega dela podpirajo in meni, da bi lahko zahteval še višjo vsoto. Navaja tudi, da odvetnica v bistvu pomaga bratu ter navaja, da je takrat, ko je podpisoval potrdilo, da ji je izročil denar za brata, napisala še veliko stvari, ki pa jih on ni podpisal. Ne razume, da sodišče podpira nepoštenost in na splošno opisuje situacijo v družbi, svoj trud in delo. Predlaga, da sodišče vpogleda tudi v izjavo B.B. ter druge izjave, ki jih bo posredoval še kasneje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je po mnenju sodišča pravilno zaključila, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji upravičenosti do BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP; in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

6. Tožnik je za BPP zaprosil v zvezi s pravdnim postopkom pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. P 601/2014, v katerem je bila po vpogledu v sodni spis Okrajnega sodišča v Celju, dne 16. 1. 2015 izdana zamudna sodba, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 19. 2. 2015. Tožnik navedenemu podatku, na katerem temelji izpodbijana odločba, ne oporeka, niti ne navaja, da je bil zoper zamudno sodbo vložen bodisi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ali morda katero drugo pravno sredstvo, o katerem v zadevi P 601/2014 še ni bilo odločeno.

7. Sodišče tožniku zato pojasnjuje, da je zamudna sodba izdana na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Ob neprerekanem podatku, da je bila v pravdni zadevi P 601/2014 dne 16. 1. 2015 izdana zamudna sodba, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 19. 2. 2015, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh zadeve, s tem pa ni podan eden od zakonsko določenih pogojev za dodelitev BPP. Ker se tožnikove tožbene navedbe nanašajo na okoliščine relevantne v prej navedeni pravdni zadevi, kar ni predmet tega postopka, se sodišče do njih ne more in ni dolžno opredeljevati. V upravnem sporu namreč sodišče preizkuša (le) zakonitost izpodbijanega upravnega akta, to je zavrnilne odločbe organa za brezplačno pomoč, ne pa tudi pravilnosti oziroma zakonitosti postopka, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.