Jedro

Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in se razveljavi sodba na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje, opr. štev. I P 127/2008, z dne 16.12.2008. O B R A Z L O Ž I T E V: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep ter dovoli vrnitev v prejšnje stanje ali razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje. Poudarja, da ni bil pravilno vabljen na obravnavo in ni bil v vabilu opozorjen na posledice izostanka ter ali je izkazal upravičen razlog za izostanek z obravnave. Odvetnika U. B. je pravočasno prosil, da pristopi na obravnavo. Ta pa je istega dne okrog 8. ure poklical, da ne more pristopiti na narok. O nastali situaciji je obvestil uslužbenko sodišča iz civilne pisarne, ki je rekla, da ima navodila predsednice sodišča, da po telefonu ne sprejela nobenih opravičil ali predlogov. Iz pošte v G. je poslal še faks s predlogom za preložitev naroka. Ko je bila končana obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je nemudoma odhitel na Okrajno sodišče v Kamniku in ob 11. uri prispel na sodišče, ki pa je obravnavo že zaključilo. Zaslišanje tožnika predstavlja pravno veljaven dokaz po določbah ZPP, izpovedba tožnika pa je povsem logična in popolnoma resnična ter podkrepljena s pisnimi dokazi, tožnik pa je takoj, ko je izvedel, da odvetnik B. U. ne more pristopiti na narok, poskušal angažirati še tri odvetnike. Zato so razlogi za izostanek z naroka popolnoma upravičeni. Razlaga prvostopnega sodišča, da tožnik ni predlagal zaslišanja odvetnika B. U. ali drugih dveh odvetnikov, ki jih je tožnik zjutraj klical, da bi ga nadomestili na obravnavi, ni utemeljena, ker bi se po nepotrebnem zavlekel postopek odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer bi nastali nepotrebni stroški. Vprašanje je tudi, ali bi se navedeni odvetniki spomnili telefonskega pogovora s tožnikom izpred enega leta in pol. Sklicuje se tudi na svoj sloves resnega, poštenega in odgovornega človeka. Svoje trditve je podkrepil s pisnimi dokazi (zapisnik z obravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, trditev o tem, da je B. U. prevzemnik spisov odvetniške pisarne J., ki jih je prevzemal postopoma od decembra 2008 do januarja 2009, faks sporočilo ipd.). Nima razloga, da bi se sprenevedal ali govoril, kar ni točno. Zato je ugotovitev sodišča, da ne verjame njegovi izpovedbi kot stranke po svoji naravi arbitrarna in samovoljna. Zahteva prenos zadeve na pristojno sodišče – Okrajno sodišče v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje očitno ne ocenjuje kot neresnične tožnikove trditve in izpovedbe, da je potek dogajanja dne, ko je bil razpisan sporni narok za glavno obravnavo, bil takšen, kakršnega je opisal. Torej, da je za nemožnost udeležbe substituta za zastopanje na obravnavi v drugi zadevi, ki je bila tisti dan razpisana pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ob 9.30 uri, izvedel šele istega dne ob 8. uri zjutraj, da je poskušal nadomestiti odsotnost substituta na omenjeni obravnavi z drugim substitutom, kar pa mu ni uspelo, kljub temu da je poklical kar tri druge odvetnike, da je po telefonu in tudi po faksu sporočil sodišču, da se zaradi omenjenih okoliščin ne bo mogel udeležiti obravnave in je zato prosil za preložitev naroka vsaj za ob 11. uri (namesto ob 10.30 uri), da je bila zaključena omenjena obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani šele ob 10.15 uri in da je takoj odhitel na sodišče v Kamniku in tja prispel pred 11. uro. Prvostopno sodišče te okoliščine pravno oceni na podlagi zaključka, da ne predstavljajo upravičenih razlogov za zamudo naroka, na podlagi katerih bi bilo mogoče dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. Poudarja, da mora odvetnik računati s številnimi dogodki oziroma naključji, ki bi utegnili povzročiti zamudo narokov ali rokov ter mora ukreniti vse potrebno, da odvrne škodljive posledice, ki utegnejo nastati zaradi zamude. V zvezi s tem mu očita neskrbnost. Ker sodišče prve stopnje sicer zapiše, da tožnik za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, pa očitno šteje, da njegove izpovedbe ne predstavljajo dokaza, kot tudi ne predstavlja dokaza faksirano sporočilo, z dne 16.12.2008, ter nadalje, da bi kot ustrezen dokazni predlog sodišče lahko upoštevalo le zaslišanje priče – odvetnika U. B., tega predloga pa tožnik ni podal. Vendar pa glede na procesno ureditev (224.člen – 228. člen ter 257. člen ZPP) predstavljata dokaza tudi izpovedba stranke kot tudi listina, katerima pa sodišče očitno ni sledilo in ju je posredno ocenilo kot neverodostojna oziroma neustrezna. Iz teh dokazov, ki skladno izkazujeta tudi razlog za izostanek tožnika z naroka, pa po oceni pritožbenega sodišča vendarle izhaja dovolj prepričljiv zaključek, da je tožnik uspel dokazati svoje zgoraj nanizane odločilne trditve in je zato zaključek prvostopnega sodišča o izostanku dokazov nepravilen.

Ob opisanih dejanskih okoliščinah je izkazan tudi vsebinski pogoj za vrnitev v prejšnje stanje – to je opravičljiv razlog za izostanek z naroka (1. odstavek 116. člena ZPP). Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno materialno pravno ovrednotilo tožnikove trditve in izpovedbe.

Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi in spremeniti izpodbijani sklep tako, da je ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, posledično pa je razveljavilo tudi izdano sodbo na podlagi odpovedi (3. alinea 358. člena ZPP ter 5. alinea istega člena, in 2. odstavek 116. člena ZPP).

Na druge pritožbene očitke sodišče druge stopnje ni odgovarjalo, ker za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso pomembni.