Jedro

V konkretnem primeru je bila škoda povrnjena iz naslova kasko zavarovanja. Kasko zavarovan pa je lahko le predmet leasinga, ne pa leasing pogodba. Zato termin "nastala škoda" lahko predstavlja le škodo, nastalo z odtujitvijo predmeta leasinga. To pa ni škoda, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 8.970,21 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 8.851,89 EUR od 6.1.2003 dalje, od 118,32 EUR pa od 2.2.2004 dalje; v presežku, to je za zakonske zamudne obresti od 118,32 EUR za čas od 6.1.2003 do 1.2.2004, pa tožbeni zahtevek zavrnilo. O stroških postopka je odločilo, da jih mora toženec povrniti tožeči stranki v znesku 905,88 EUR, v primeru zamude s pripadki.

Pritožbo je vložil toženec po pooblaščenki, uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Vztraja, da se je njegovo podjetje kot leasingojemalec dosledno držalo določil pogodbe o finančnem leasingu. Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odst. 17. člena Splošnih pogojev, prezrlo pa 1. odstavek istega člena, ki določa, da je leasingojemalec dolžan plačati vse ostale nezapadle obroke in znesek odkupa le, če nastala škoda ni bila povrnjena iz zavarovanja zaradi njegovih dejanj ali opustitev. Da v konkretnem primeru škoda ni bila v celoti povrnjena iz zavarovanja, ni odgovoren. Takoj, ko je do škodnega primera (odtujitve predmeta leasinga) prišlo, je o tem obvestil policijo, zavarovalnico in tožečo stranko. Na koncu je bilo prav z njegovo pomočjo priklopno vozilo tudi najdeno in je bila odškodnina iz kasko zavarovanja leasingodajalcu tudi izplačana. Zato tožeči stranki ne dolguje ničesar več. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno glede tega, v kolikšni meri je leasingojemalec odgovoren za nastalo škodo oziroma v kolikšni meri škoda ni bila povrnjena zaradi dejanj ali opustitev leasingojemalca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ustrezno dopolni dokazni postopek ter v zadevi samo odloči, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

O pritožbi odloča Višje sodišče v Ljubljani na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr.št. Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009 o prenosu pristojnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bil predmet leasinga po Pogodbi o finančnem leasingu št. 2720/LA z dne 11.2.2002 (v nadaljevanju Pogodba) odtujen; da je leasingojemalec, za katerega obveznosti po pogodbi odgovarja toženec kot porok, prenehal plačevati obroke leasinga; da je leasingodajalec (pravni prednik tožeče stranke) prejel odškodnino iz naslova kasko zavarovanja. Navedenih dejstev tudi pritožba ne izpodbija.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo: določbe Pogodbe in Splošnih pogojev za pogodbe o finančnem leasingu opreme in vozil pravnega prednika tožeče stranke (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki so sestavni del Pogodbe. V 17. členu Splošnih pogojev so določene posledice popolnega uničenja ali odtujitve predmeta leasinga. Skladno s 1. odstavkom navedenega določila v primeru, če nastala škoda ni povrnjena iz naslova kasko oziroma premoženjskega zavarovanja zaradi dejanj ali opustitev leasingojemalca, pogodba preneha, leasingodajalec je prost vseh svojih nadaljnjih obveznosti, leasingojemalec pa je dolžan plačati vse preostale nezapadle obroke in znesek odkupa. V 2. odst. 17. člena Splošnih pogojev pa je predvidena situacija, ko je nastala škoda povrnjena iz zavarovanja: pogodba preneha veljati, leasingodajalec pa iz prejete odškodnine poračuna vse preostale še nezapadle leasingojemalčeve obveznosti do poteka pogodbe, morebitno razliko pa izplača leasingojemalcu. V konkretnem primeru je bila škoda povrnjena iz naslova kasko zavarovanja. Kasko zavarovan pa je lahko le predmet leasinga, ne pa leasing pogodba. Zato termin "nastala škoda" lahko predstavlja le škodo, nastalo z odtujitvijo predmeta leasinga. To pa ni škoda, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu, zato se je prvo sodišče pravilno oprlo na določila 13. člena Splošnih pogojev, ki določajo pravila vračanja v primeru odstopa od pogodbe iz kateregakoli vzroka. Leasingojemalcu nalaga plačilo odškodnine, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe. Pravilno je zato stališče prvega sodišča, da je leasingojemalec upravičen do razlike med tistim, kar bi po leasing pogodbi moral prejeti, in tistim kar je že prejel v obliki plačil obrokov in odškodnine (iz naslova kaska). Tožena stranka tudi sama navaja, da je bila izplačana odškodnina zaradi odtujitve predmeta leasinga. Ta odškodnina pa ni enaka vsej škodi, ki je nastala tožeči stranki. Da bi tožeča stranka naredila napačen izračun ali, da izračun ne temelji na določilih Pogodbe in Splošnih pogojev, pa tožeča stranka ne zatrjuje, zato samega izračuna vtoževanega zneska sodišču ni bilo potrebno preverjati.

Glede na navedeno je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Ker je tožeči stranki nastala škoda v posledici predčasne prekinitve pogodbe, v pritožbi navedene okoliščine, ki naj bi se še raziskale, za razsojo niso relevantne. Procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja, uradoma upoštevnih procesnih kršitev pa pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP - UPB-3, Ur. l. RS, št. 73/07, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 2. odst. 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08). Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Izrek o stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Toženec, ki s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.