Jedro

„Prekoračeno zastopani“ ima na voljo samo dve možnosti: ali sklenjen posel odobri, ali pa ne. Ne more nasprotovati le tistemu, kar naj bi trgovski zastopnik prekoračil.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 158880/2013 z dne 9. 10. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.636,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2012 dalje do plačila (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni povrne 1.368,23 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Med pravdnima strankama je nesporno, da sta sklenili Prodajno pogodbo št. 0057 za nakup sesalca z oznako paket Gold (priloga A1 spisa - v nadaljevanju: prodajna pogodba), na podlagi katere bi tožena stranka morala plačati 2.636,00 EUR kupnine, tožeča stranka pa bi ji izročila sesalec. Nobena od pravdnih strank teh vzajemnih obveznosti še ni izpolnila, saj se tožena stranka upira plačilu kupnine, ker naj bi se stranki ob podpisu prodajne pogodbe ustno dogovorili, da lahko tožena stranka (kupec) odstopi od prodajne pogodbe brez da za to navede razlog, kar naj bi tožena stranka tudi storila. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju in v (na novo) izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo med pravdnima strankama ob sklenitvi prodajne pogodbe dne 12. 1. 2012 ustno dogovorjeno, da sme tožena stranka odstopiti od prodajne pogodbe brez da za to navede razlog. Ne gre torej za to, da bi sodišče prve stopnje „mešalo“ določila Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, temveč za to, da je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo med pravdnima strankama dodatno ustno dogovorjeno, da sme tudi tožena stranka, ki je sicer gospodarski subjekt, odstopiti od sklenjene prodajne pogodbe, enako kot potrošnik (brez da za to navede razlog).

7. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da določilo 20. člena prodajne pogodbe (ki določa, da se lahko pogodba spremeni ali dopolni samo z aneksom, ki ga podpišeta obe pogodbeni stranki) ne preprečuje sklenitve dodatnega ustnega dogovora o kupčevi možnosti, da odstopi od pogodbe brez da za to navede razlog. Prej omenjeno pogodbeno določilo je namreč res namenjeno lažjemu dokazovanju (forma ad probationem) in pravzaprav predstavlja „klasičen“ primer pogodbenega določila, ki se pojavlja takorekoč v vseh pisnih pogodbah, pa zaradi tega še ni mogoče sklepati, da gre za formo ad valorem. V konkretnem primeru, ko je trgovski zastopnik tožeče stranke prišel na dom tožene stranke in s seboj prinesel prednatisnjeno pogodbo, v katero je bilo treba vpisati le še podatke kupca in odkljukati predmet pogodbe, ni nenavadno, da je bil sklenjen še dodatni ustni dogovor, pa četudi gre za dva pravna subjekta, ki sta profesionalca na trgu, kot navaja tožeča stranka v pritožbi. Pomen prej omenjenega člena pogodbe je le v tem, da tisti, ki zatrjuje dodatno sklenjen ustni dogovor, nosi tveganje dokazovanja, da je bil tak dogovor sklenjen. Pa tudi sicer velja pripomniti, da tudi če je bila za pogodbo dogovorjena posebna oblika, jo je mogoče razvezati, dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom (drugi odstavek 54. člena OZ).

8. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da A. A., ki je v njenem imenu sklenil prodajno pogodbo, ni imel pooblastila za sklenitev dodatnega ustnega dogovora, saj bi tak dogovor lahko sklenil le zakoniti zastopnik tožeče stranke B. B. oz. prokuristka C. C. Tožeča stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Trgovski zastopnik ima pravico, da sklepa pogodbe v imenu in na račun svojega naročitelja, če je dobil za to od njega posebno ali splošno pooblastilo (809. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Glede na okoliščine konkretnega primera je očitno, da je imel trgovski zastopnik pooblastilo za sklepanje pogodb (in celo za sprejem izpolnitve, saj je sprejel 200,00 EUR), v okviru pooblastila pa spada tudi sklenitev ustnega dogovora o možnosti odstopa od pogodbe.

9. Pa četudi bi trgovski zastopnik s tem, ko se je s toženo stranko ustno dogovoril za možnost odstopa od pogodbe brez navedbe razlogov, prekoračil pooblastila(1) (72. člen OZ), si tožeča stranka zmotno razlaga pravne posledice prekoračitve pooblastil. Meni namreč, da prodajna pogodba še vedno velja, le dodatni ustni dogovor ne, kar pa je zmotno. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je bila vsebina izjave volje trgovskega zastopnika toženi stranki takšna, da je vsebovala tudi izjavo volje za sklenitev dodatnega ustnega dogovora o kupčevi možnosti odstopa od pogodbe brez da za to navede razlog. Tožena stranka (sopogodbenik) je s takšno izjavljeno voljo soglašala in je v tem smislu (torej če ostane pri tem „prekoračenem“ dogovoru) nanjo vezana (prim. N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 446). Tožeča stranka (zastopani) pa na takšno (prekoračeno) izjavljeno voljo ni vezana, razen če je odobri (prvi odstavek 72. člena OZ). V tem primeru se šteje, da je imel trgovski zastopnik (oz. pooblaščenec) že vseskozi pooblastilo za izjavo volje oz. sklenitev pogodbe s takšno vsebino (tretji odstavek 72. člena OZ). Ne more pa zastopani spreminjati oz. prilagajati izjavljene volje trgovskega zastopnika in kljub temu pričakovati, da je sopogodbenik vezan k spremenjeni vsebini pogodbenega razmerja. „Prekoračeno“ zastopani ima samo dve možnosti: ali sklenjen pravni posel odobri ali pa ne. Podobna situacija bi nastala, če bi trgovski zastopnik toženi stranki ponudil paket GOLD za polovično ceno in bi tožena stranka na takšno ponudbo pristala, tožeča stranka pa bi od tožene stranke, sklicujoč se na prekoračitev pooblastil trgovskega zastopnika, zahtevala plačilo polne cene. Strinjati se je, da takšna situacija ne bi bila pravno vzdržna. Glede na navedeno tožeča stranka neutemeljeno navaja, da pogodba velja brez dodatnega ustnega dogovora, ker ni nikoli podala kakršnekoli naknadne odobritve le-tega.

10. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Enako velja za toženo stranko, saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): O prekoračitvi upravičenja za zastopanje govorimo takrat, kadar zastopnik sicer ima upravičenje za zastopanje, vendar je po vsebini presegel meje njegovega upravičenja za zastopanje, npr. zastopani A pooblasti zastopnika B, da v njegovem imenu proda stvar (sklene prodajno pogodbo) za 1.000,00 EUR, B pa jo proda za 700,00 EUR.