Jedro

Zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, kadar pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje.

Izrek

Pritožba zahtevane osebe A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 23. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (ZSKZDČEU-1) dovolilo predajo zahtevane osebe A. A. Republiki Poljski po Evropskem nalogu za prijetje in predajo, ki ga je izdalo Regionalno sodišče v Szczecinu pod številko 125/2020 dne 25. 6. 2020, zaradi prestajanja kazni enega leta zapora, ki je bila zahtevani osebi izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Geloniowu opr. št. II K 206/17 z dne 23. 2. 2018 v zvezi s sodbo Regionalnega sodišča v Szczecinu opr. št. IV Ka 911/18 z dne 3. 7. 2019. Odločilo je še, da se zahtevane osebe ne sme preganjati, zoper njega izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred njegovo predajo. V izreku sklepa je nadalje navedlo, da je bil zoper zahtevano osebo odrejen ukrep pripora, ki se z vštetjem pridržanja izvršuje od 5. 9. 2020 od 13.45 ure dalje in še traja.

2. Zoper sklep se je pritožil zahtevana oseba A. A. brez navedbe pritožbenega razloga s smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in zavrne njegovo predajo Republiki Poljski.

3. Na pritožbo zahtevane osebe je odgovorila višja državna tožilka B. B. in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik je zahteval, da se ga obvesti o seji pritožbenega senata. V sedmem odstavku 23. člena ZSKZDČEU-1 je določeno kdo se sme pritožiti zoper sklep o dovolitvi predaje, rok za vložitev pritožbe in rok, v katerem mora senat višjega sodišča odločiti o pritožbi, ne določa pa možnosti pritožbene seje v navzočnosti strank. Tretji odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1 določa, da se glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe drugih zakonov. Udeležba strank na pritožbeni seji je procesno vprašanje, zato se glede tega uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). 403. člen ZKP določa, katere določbe zakona se uporabljajo za postopek s pritožbo zoper sklep, vendar drugi odstavek napotuje na uporabo določbe 378. člena ZKP, ki govori o pritožbeni seji z udeležbo strank v primeru, če je vložena pritožba zoper sklep, s katerim je izrečen varnostni ukrep (po členu 492. tega zakona). Glede na navedeno torej zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, kadar pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje, zato sodišče druge stopnje strank (pritožnika, njegovega zagovornika in državnega tožilca) o seji senata ni obvestilo.

6. Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter preučitvi podatkov spisa pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v določbah ZSKZDČEU-1 določeni pogoji za predajo zahtevane osebe Republiki Poljski izpolnjeni oziroma, da niso izkazani obligatorni ali fakultativni razlogi za zavrnitev predaje, določeni v 10. in 11. členu istega zakona.

7. Pritožnik v sklepu obrazloženih ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za njegovo predajo Republiki Poljski, ne izpodbija. Zgolj posplošeno navaja, da je v odgovoru na predlog preiskovalne sodnice senatu, da odloči o njegovi predaji Republiki Poljski, hotel povedati, da „so sodišča odvisna od politikov in zaradi tega so sodbe odvisne od tega, kar jim politiki narekujejo“. S temi navedbami pritožnik ne zatrjuje obstoja diskriminacijskih razlogov za zavrnitev predaje, saj ne navaja, da bi bil lahko zaradi njegovega političnega prepričanja njegov položaj v primeru predaje bistveno slabši. Do navedb zahtevane osebe o „politiziranih“ sodiščih na Poljskem se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo v točki 4 izpodbijanega sklepa. Ne glede na to, pa se zahtevana oseba predaja Republiki Poljski zaradi izvršitve s pravnomočno sodbo izrečene kazni in ne zaradi sojenja pred sodiščem.

8. Bistveni del pritožbe je pritožnik namenil obrazložitvi, da ni storil kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen z izrečeno zaporno kaznijo, obširnemu pojasnjevanju okoliščin dejanja ter navajanju aktivnosti v zvezi z zbiranjem dokazov za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka na „Okrajnem“ sodišču v Geloniowu. S temi navedbami pritožnik ne more biti uspešen. Pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za predajo zahtevane osebe zaradi izvršitve kazni zapora sodišče države izvršitve ne presoja pravilnosti odločitve obsodilne sodbe v državi odreditve. Morebitna vloga za prekinitev prestajanja kazni in vložitev zahteve za obnovo postopka na sodišču v Geloniowu nista razlog za zavrnitev predaje zahtevane osebe. Pritožnik zato ne more uspeti s pritožbenim predlogom, da se zavrne njegova predaja.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zahtevane osebe zavrnilo kot neutemeljeno.