Jedro

Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec oziroma izvedeniška inštitucija, ki nima statusa sodnega izvedenca, je predmet izrecnega dogovora med sodiščem in izvedencem ali pa se vnaprej dogovori po znanem ceniku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je priznalo pod točko 1 izvedenino bruto 31.623,40 EUR izvedencu, to je Univerzitetna klinika za ortopedijo in travmatologijo, Klinični oddelek za ortopedijo, Medicinske fakultete X. Pod točko II je sklenilo, da se ta znesek nakaže na TRR izvedenca in da se honorar izplača iz sredstev BPP.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Povzema izpodbijani sklep, tako glede izreka kot glede obrazložitve. Pod točko IV pritožbe meni, da če je izvedenec ravnal v nasprotju s pravili znanosti in stroke, mu nagrada ne gre. Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila stroškov za delo in nagrado. Sodna praksa glede določanja izvedenin zavodom ni enotna. Bilo pa je upoštevano, da se je strokovna institucija dogovorila s sodiščem kot naročnikom. Pri tem opozarja na komentar Jana Zobca, Pravdni postopek, druga knjiga, komentar 249. člena in na odločbi VSL I Cp 1857/2002 in I Cp 2026/2014. Želi, da se pri presoji utemeljenosti nagrade in stroškov izhaja iz ZPP, saj se delo in nagrada izvedenca lahko obravnava le v okviru procesnih določb ZPP, ne pa po pogodbi. Sklep nima obrazložitve, ali je tolmačinja pravilno opravila svoje delo. Le v primeru, da izvedenec opravi delo, mu gre priznati nagrado. Sodišče je s sklepom z dne 16. 9. 2020 naložilo naloge izvedencu. Z dopisom 28. 4. 2021 je izvedenska inštitucija sporočila sodišču, da glede na obseg spisa in vprašanj ocenjuje strošek na okrog 30.000,00 EUR z možnostjo povečanja in časom 220 dni. Sodišče v sklepu navaja, da je iz vsebine dopisa z dne 15. 7.2021 razvidno, da dokument ureja dogovor med sodiščem in izvedeniško inštitucijo glede višine stroškov in roka. Tudi po 642. členu OZ in 643. členu OZ, ki ga uporabi sodišče, je treba obravnavati zgolj plačilo in dogovor na podlagi izračuna. Nato pritožba ponovno opozarja, da je podlaga za odločanje o vprašanju, ali je inštitucija upravičena do priglašenih stroškov in nagrade, 249. člen ZPP in sklep sodišča z dne 16. 9. 2020. Ker je bilo delo opravljeno v Avstriji, je napisano v nemškem jeziku. Tožnica je 25. 1. 2023 ob vpogledu v spis ugotovila, da sodišče ni zagotovilo prevoda izvedenskega mnenja v slovenski jezik in to do izdaje izpodbijanega sklepa. Sodišče uporabi podlago 249. člena ZPP, vendar v izpodbijanem sklepu ne obrazloži, ali je presojalo, ali je izvedenska inštitucija upravičena do nagrade. Zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 249. členom. Ker ni bilo prevoda, sodišče ne ve, kaj se v izvedeniškem mnenju nahaja. Sodišče zato izvedeniškega mnenja ni preizkusilo in ni uporabilo določbe 249. člena. Glede obračuna dela iz obrazložitve izhaja, da je sodišče priznalo v točki 6 študij spisa in upoštevalo tudi študij listin, vpogled dveh CD-jev in USB in presojo vseh prenesenih slik. Sodišče je izvedencu v spis priložilo USB ključ, spominski ključ s prilogami, CD-ji in animacijami. Priložilo je originale RTG in MRI slik, kar vse je posredovala tožnica. V vabilu izvedencev je bilo tožeči stranki naloženo, naj na osebni pregled 5. 11. 2021 prinese s seboj vse posnetke. To je tožnica prinesla, kar je dr. A. A. pregledal, naredil kopije in printe. Izvedenec je vse prenesel na računalnik in ji povedal, da ni prinesla nič novega, kot je že prejel od sodišča. Nato ji je vrnil ta material. Sodišče pa prizna izvedencu kopiranje prinesenih slik, kljub temu, da je to že vse bilo v spisu. Zato graja stroškovnik glede študija spisa, presojo dvakrat prenesenih slik in slikovnega materiala.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 9. 2020 (list. št. 1528 in naslednje) na petnajstih straneh zastavilo vprašanja za postavljenega izvedenca, to je Univerzitetna klinika za ortopedijo in travmatologijo, Klinični oddelek za ortopedijo, medicinske fakultete v X. Nato je postavljena izvedenska institucija napovedala z dopisom 15. 7.2021, kolikšen bo honorar, da bo približen in da si pridržuje zvišanje po opravljenem pregledu tožnice in podanem mnenju. Nato je sodišče to sprejelo. Izvedenska institucija je 15. 7. 2022 predložila izvedeniško mnenje in podala račun za opravljeno delo v višini 31.623,40 EUR. Sodišče prve stopnje v točki 1 obrazložitve povzema, kako je še potekala komunikacija med izvedensko institucijo in sodiščem glede obračunanega honorarja in stroškov.

6. Sodišče prve stopnje je torej prejelo izvedeniško mnenje izvedeniške institucije, kar sta izdelala dva zdravnika, in sicer dr. A. A. in prof. B. B. Sodišče je priznalo predložen račun za stroške, nagrado in pri tem presojalo zamudo časa, obseg dela in truda, kar je bilo vse v skladu s pogodbo. Pritožba meni, da bi se sodišče moralo opreti le na določbo 249. člena ZPP in ne na pogodbo po določbah OZ.

7. Pravdni stranki sta soglašali, da se izvedeniško delo zaupa izvedeniški inštituciji iz Avstrije, kot je bilo dogovorjeno. Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla. Ker ta inštitucija ni stalni sodni izvedenec, sodišče ne more uporabiti Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski pravni predpis. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega prava oziroma dogovorjene pogodbe.1 Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec oziroma izvedeniška inštitucija, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se dogovori po znanem ceniku, kar mora biti vnaprej dogovorjeno. Sodišče prve stopnje je tudi v 1. točki izreka pojasnilo, kako je izvedeniška inštitucija prišla do izračunanega zneska. Opisali so, da so uporabili priporočila Avstrijske zdravniške zbornice glede honorarjev in zaračunali: pregled tožnice, študij spisa, raziskovalno literaturo in analizo vsega slikovnega gradiva, ki je bilo na voljo, samo izdelavo mnenja, administrativne stroške, stroške komunikacije, kopiranja, strojepiske in poštne stroške. Vse pa je bilo v mejah pogodbe oziroma prevzetih obveznosti sodišča, ko je sprejelo dopis o višini izvedenine. Nato je sodišče prve stopnje sprejelo obrazložitev izvedenske inštitucije glede obračunanih stroškov in nagrade.

8. Pritožbi je treba odgovoriti, da je sodišče prve stopnje obravnavalo stroške izvedeniške inštitucije in zato ni mogoče odgovarjati na tisti del pritožbe, ki se nanaša na stroške tolmača. Ravno tako je treba ugotoviti, da je mnenje odgovorilo na vprašanja strank, ki jih je bilo 120 (primerjaj 4. točko obrazložitve). Pritožba zmotno meni, da bi se sodišče moralo ukvarjati pri izpodbijanem sklepu z vsebino odgovorov izvedenca. Izvedeniško mnenje je bilo vročeno obema strankama, ki sta podali svoje pripombe in s tem je tudi tožeči stranki bila dana možnost obravnavanja tega izvedeniškega mnenja. Ne more pa sodišče prve stopnje pri obravnavi priznanja izvedenine upoštevati, ali je stranka zadovoljna z izvedeniškim mnenjem glede vsebine. Izvedenec le opravi zastavljeno delo, kar vse je bilo zastavljeno z vprašanji za izvedenca.

9. Sledi del pritožbe, ki graja prevod izvedeniškega mnenja. To ne more biti predmet tega sklepa. Pritožba še trdi, da je bil prevod izvedeniškega mnenja podan po izdaji predmetnega sklepa. Pritožbeno sodišče je preizkušalo to pritožbeno trditev in ugotovilo, da je moč temu pritrditi. Iz spisa namreč izhaja, da je tolmačka 30. 1. 2023 predložila prevod izvedeniškega mnenja, izpodbijani sklep pa ima datum 19. 1. 2023. Vendar je treba ugotoviti, da poznejši prevod potrdi ugotovitve sodišča prve stopnje, da so izvedenci opravili izvedeniško delo, za kar jim pripada obračunan honorar. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje pred tem priznalo nagrad0, ko prevoda še ni bilo v spisu, pa še ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb ZPP ali relativne iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 249. členom ZPP. Sodišče je očitno preverilo, ali je bilo delo opravljeno in možno je, da pri tem ni potrebovalo še prevoda. Vendar je tudi kasnejši prevod potrdil ugotovitve iz izpodbijanega sklepa. Zato ta časovni zamik ne pomeni, da izpodbijani sklep ne bi bil pravilen in zakonit. 10. Pritožba nato graja, da sodišče ni pojasnilo, kako je presojalo izvedeniško mnenje oziroma, ali je inštitucija upravičena do nagrade in stroškov. Sodišče prve stopnje je očitno primerjalo sklep o naložitvi izvedenskega dela in izvedeniško mnenje. Ponovno je treba pojasniti, da nezadovoljstvo strank z vsebino izvedeniškega mnenja ne pomeni, da izvedencu ne pripada nagrada za opravljeno delo. Sklep ima tako zadosti obrazložitve, da ga je mogoče preizkusiti in zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

11. Pritožba še trdi, da je sodišče neutemeljeno priznalo izvedencem stroške študija spisa in prenosa vseh slik in listin. Pri tem opozarja, da je bila tožnica opozorjena, da na pregled k izvedencu prinese vse potrebne listine, CD-je, USB ključ, kar je tudi prinesla. Sama pritožnica priznava, da je to izvedenec prenesel na njihov računalnik in nato opravil primerjavo tega, kar je imel v spisu in kar je prinesla tožnica. Očitno je zato zaračunal preglede listin, datotek, fotografij, CD-jev in USB ključa. Ker je to bilo opravljeno dvakrat (pregled vsega materiala iz spisa in tistega, kar je prinesla tožnica), je utemeljeno bilo obračunano dvakrat. Tako je tudi sodišče v obrazložitvi povzelo specificiran stroškovnik in priznalo nagrado 31.623,40 EUR iz sredstev za BPP, do česar je tožeča stranka upravičena po odločbi št. 1233/221. 12. Pritožbeno sodišče je pritožbo obravnavalo absolutno prednostno, saj gre za spis iz leta 2013. Tako bo tudi sodišče prve stopnje moralo v nadaljevanju nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja spis obravnavati tekoče. 13. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 365. člena ZPP.

1 Primerjaj sklep VSL I Cp 1857/2002.