Jedro

Čeravno kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ sodi med tako imenovana splošna kazniva dejanja, ki jih lahko stori "vsakdo", je stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti kasnejšega sankcioniranja obdolženčevega zagovora z vidika resničnosti dejstev, pravilna. Ne samo zaradi vprašanja smiselnosti procesnih pravic ob nasprotnem stališču, ampak predvsem zaradi namena inkriminacije, ki je v preprečevanju zmote, v katero bi lahko bili pravosodni organi s tem kaznivim dejanjem spravljeni.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v je kot sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 435. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, s katerim je ta obd. očital storitev kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (KZ). To je bilo storjeno s sklepom opr. št. .

Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec, po katerem je "nesporno", da je obdolžena očitano kaznivo dejanje storila in da je zato nastala prepovedana posledica. Obdolžena namreč ve, da droge (očitno od oškodovanca kot tožilca) ni kupila. Pritožnik končnega predloga ni izoblikoval, vendar je iz obrazložitve pritožbe razbrati, da si prizadeva za razveljavitev napadenega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Čeravno kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ sodi med tako imenovana splošna kazniva dejanja, ki jih lahko stori "vsakdo", je stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti kasnejšega sankcioniranja obdolženčevega zagovora z vidika resničnosti dejstev, pravilna. Ne samo zaradi vprašanja smiselnosti procesnih pravic ob nasprotnem stališču, ampak predvsem zaradi namena inkriminacije, ki je v preprečevanju zmote, v katero bi lahko bili pravosodni organi s tem kaznivim dejanjem spravljeni. Od tod potem opozorilo iz drugega odstavka 147. člena ZKP, ki je v primeru ovadbe znotraj obdolženčevega zagovora odvečno. Zagovor je namreč predmet preizkusa v kazenskem postopku, s čemer je zgornja zmota praktično izključena (prim. Deisinger M. Kazenski zakonik s komentarjem - GV Založba, Ljubljana 2002, str. 692).

Glede na to, in ker pritožnikova obrazložitev, upoštevaje jedrno trditev iz obtožnega predloga ne prinaša ničesar novega je pritožbeno sodišče o pritožbi oškodovanca kot tožilca odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).