Jedro

Na poročilu in obračunu plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja z dne 17. 9. 2019, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 19. 9. 2019, dohodna štampiljka pooblaščene odvetniške pisarne upnika, da ga je prejela 19. 9. 2019. Se pravi je upnik isti dan poslal sodišču vlogo s priglasitvijo stroškov. Upnik je takoj zahteval povrnitev stroškov, kot to določa osmi odstavek 38. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžniku, da mora v 8 dneh od vročitve povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške 100,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Sklenilo je še, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 19. 9. 2019 priglasil stroške z delom izvršitelja. Stroške je presojalo po obračunu z dne 17. 9. 2019 v višini 100,88 EUR za neuspešno prvo javno dražbo.

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ni preverilo ali je upnik priglasil stroške v roku, ki ga določa ZIZ v osmem odstavku 38. člena. Upnik ni navedel nobene navezne okoliščine, da bi lahko sodišče preverilo pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov, zato bi moralo, ker sta upnik in izvršitelj kršila roke, zahtevek kot prepozen zavreči. Izvršitelj je napisal obračun stroškov, sodišče pa je nasprotno navedlo, da je napravil končni obračun. Tega ni v zahtevi in ni navedeno, da gre za obračun, ko je zadeva končana. To je nezakonito dodalo sodišče in teh stroškov izvršitelj ni priglasil. Izvršitelj je zahteval obračun obresti terjatve dolžnika. Dolžnik nima terjatve do upnika, razen za plačilo 1.500,00 EUR. Sodišče ravna nezakonito, ker ne sledi predlogu izvršitelja in mu za obračun obresti terjatve dolžnika, ker ta ne obstaja, ne bi smelo priznati ničesar. Izvršitelj je napisal odpovedano dejanje, sodišče pa si je izmislilo, da gre za neuspešno dražbo in ne pojasni za katero ter kdaj in zakaj je bila neuspešna. Izvršitelj je zapisal 7,00 EUR za materialne stroške, sodišče pa se je samo izmislilo kaj vse naj bi pogledal izvršitelj pa tega ni zahteval in bi sodišče moralo stroške izvršitelja in s tem upnika kot obrazložene zavrniti. Sodišče si je neizzvano izmislilo plačilo 22 % DDV. Tega upnik izvršitelju ni poravnal in si je nekdo izmislil. Sicer se matematično izračun ne izide.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je izvršitelj samostojna in zaupanja vredna oseba tako, da ne sme obstajati dvom, da je opravil zaračunana opravila. Celotno situacijo je zakrivil dolžnik, ki noče prostovoljno plačati dolga, ki temelji na izvršilnem naslovu sodni poravnavi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker naj bi dalo sodišče listini obračunu za delo izvršitelja z dne 17. 9. 2019 drugačno vsebino, kot jo listina dejansko ima, ker je izvršitelj napisal obračun stroškov, sodišče pa naj bi v sklepu navedlo, da je izvršitelj napravil končni obračun. Slednjega sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo, temveč je zgolj razlogovalo, da je dokončen obračun izvršilni naslov v razmerju med upnikom in izvršiteljem (kar določa drugi odstavek 38.c člena ZIZ), da je dolžnik dolžan trpeti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ in da je sodišče presodilo njihovo utemeljenost (3. točka obrazložitve sklepa).

6. Nadalje dolžnik neutemeljeno navaja, da sodišče ni preverilo ali je upnik priglasil stroške v roku iz 8. odstavka 38. člena ZIZ, da upnik ni navedel nobene navezne okoliščine, da bi lahko sodišče preverilo pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov, da sta upnik in izvršitelj kršila roke in da bi moralo sodišče zavreči zahtevek kot prepozen. Že iz povzemanja sodišča prve stopnje, da je upnik z vlogo z dne 19. 9. 2019 priglasil stroške po obračunu izvršitelja z dne 17. 9. 2019 (2. in 4. točka obrazložitve sklepa) izhaja, da sta med obračunom in vlogo pretekla samo dva dneva. Prav tako je na poročilu in obračunu plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja z dne 17. 9. 2019, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 19. 9. 2019, dohodna štampiljka pooblaščene odvetniške pisarne upnika, da ga je prejela 19. 9. 2019. Se pravi je upnik isti dan poslal sodišču vlogo s priglasitvijo stroškov. Dolžniku je bila upnikova priglasitev stroškov z dne 19. 9. 2020 s prilogo vročena z izpodbijanim sklepom 23.10. 2020, kar dokazuje podpisana vročilnica v spisu. Upnik je takoj zahteval povrnitev stroškov, kot to določa osmi odstavek 38. člena ZIZ.

7. Dolžnik neutemeljeno navaja, da je izvršitelj zahteval obračun obresti terjatve dolžnika, da dolžnik nima terjatve do upnika, razen za plačilo 1.500,00 EUR, da obračun terjatve dolžnika ne obstaja, da sodišče ne bi smelo priznati ničesar. V tem delu gre le za pisno pomoto oziroma nedosledno izražanje izvršitelja, ki ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Mišljen je izračun obresti terjatve upnika oz. obveznosti dolžnika.

8. Dolžnik neutemeljeno navaja, da si je sodišče izmislilo, da gre za neuspešno dražbo, da ne pojasni za katero in kdaj in zakaj je bila neuspešna. Tudi to je razvidno iz poročila in obračuna plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja z dne 17. 9. 2019, saj je navedeno, da je izvršitelj razpisal prvo javno dražbo s pozivom, da je potrebno v roku treh dni pred dražbo poravnati varščino, da v roku dražbenem razglasu varščina ni bila poravnana, zato dražbo prekliče. 9. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da si je sodišče samo izmislilo kaj naj bi pogledal izvršitelj za materialne stroške in da tega ni zahteval. Sodišče prve stopnje je bilo utemeljeno prepričano, da so z razpisom izvršilnega dejanja in z vročitvijo poročila o dejanjih izvršbe nastali poštni ter drugi materialni stroški, za pisemske ovojnice in da so bili ti potrebni, saj je vročanje pisanj izvršitelju naloženo s pravilnikom. Ne drži, da si je sodišče izmislilo plačilo DDV, saj ga je izvršitelj navedel na obračunu. Zakaj se obračun matematično ne izide, dolžnik ni obrazložil. 10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka.

11. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.