Jedro

Okoliščina, da je predlagatelj tekom postopka umrl, ne odvezuje udeleženke, da navedeni znesek izplača dedičem. Če so dediči neznani, ima na voljo ustrezne institute (npr. položitev stvari - 302.čl. Obligacijskega zakonika).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nepremičnina, dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, ki obsega večji hodnik, sobo, spalnico, večjo kuhinjo, kopalnico, balkon ter v kletni etaži boks iz štoketnih sten, v izmeri 59,58 m2, ki se nahaja v stanovanjski hiši na naslovu L., Š. 6, stoječi na parceli št. 5491 k.o. P., ki je v solasti predlagatelja J.K. do 30% ter nasprotne udeleženke I.B.K. do 70% razdruži tako, da prejme navedeno nepremičnino v izključno last in posest nasprotna udeleženka, z dovoljenjem vknjižbe v zemljiški knjigi, ki je ob tem dolžna plačati dedičem po pokojnem predlagatelju J.K. kot nadomestilo za 30% solastnega deleža 5.768.400,00 SIT v treh mesecih, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. Odločilo je tudi, da se ustanovi in vknjiži v zemljiški knjigi zastavna pravica v korist dedičev po pokojnem J.K. pri navedeni nepremičnini v zavarovanje terjatve v znesku 5.768.400,00 SIT s skrajnim rokom poplačila te terjatve treh mesecev z obrestmi. Ugotovilo je, da skupni stroški postopka znašajo 202.235,00 SIT in je zato nasprotna udeleženka dolžna povrniti dedičem pokojnega predlagatelja 141.565,00 SIT stroškov, v 15-ih dneh.

Nasprotna udeleženka se je zoper sklep pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavanje sodišču prve stopnje ali ga spremeni in naloži plačilo stroškov postopka predlagatelju. Sodišče je bistveno kršilo postopek. Dejstvo je, da je predlagatelj v letošnjem letu umrl, sodišče ni smelo nadaljevati postopka, pač pa bi moralo postopek prekiniti in ga nadaljevati po predpisanih pogojih z dediči. Sicer pa dedičem nasprotna udeleženka, tudi če bi hotela, ne more plačati ničesar, saj gre za imaginarne osebe. Sodišče razdruži nepremičnino in jo deli na solastne deleže 70% proti 30%. Res je med strankama že tekla pravda in je bilo razsojeno tako, da se zavrne tožbeni zahtevek udeleženke (tedaj tožnice), da stanovanje ni skupno premoženje strank. O deležih pa nikoli ni bilo odločeno. V nasprotju z določbami Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sodišče samo določi višino deležev. Sklep tudi ni pravilen, saj ni odločeno o razdružitvi premičnih stvari strank, v zvezi s katerimi sta bili napoteni na pravdo. Nerazjasnjena so bila tudi druga dejstva, pomembna za odločitev, npr. da je udeleženka kredit za nakup stanovanja v letu 1992 odplačevala še šest let oz. še pet let po razvezi zakonske zveze s predlagateljem, stanovanje je bilo kupljeno po nižji ceni, to je po Jazbinškovem zakonu. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Ker je med udeležencema bil v začetku postopka spor in je nasprotna udeleženka trdila, da njen delež na skupnem premoženju znaša 70%, stanovanje pa ne spada v skupno premoženje, spor pa je bil tudi glede premičnin, predmeta delitve, jo je sodišče prve stopnje s sklepom dne 16.05.1994 napotilo na pravdo. V pravdnem postopku je bilo odločeno, da določene premične stvari spadajo v skupno premoženje, glede določenih je bil zahtevek zavrnjen, ob tem je bilo ugotovljeno, da delež tožnice znaša 70% (delež nasprotne udeleženke), delež toženca (pokojnega predlagatelja) pa 30%, višji tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na stanovanje, pa je bil zavrnjen. Sodišče prve stopnje je zato z nepravdnim postopkom nadaljevalo in je ves čas tega postopka nasprotna udeleženka vztrajala, da njen delež na stanovanju znaša 70% (npr. l. št. 30 in 41 spisa). Zato ni jasno, ko sedaj (šele v pritožbi) trdi, da je zanjo okoliščina, da znaša njen delež na predmetnem stanovanju 70%, sporna, saj je ugotovljeno, da znaša njen delež toliko, kot je sama zatrjevala.

Sodišče tudi ni kršilo postopka, ko ob smrti predlagatelja postopka ni prekinilo. V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP - 37. čl. ZNP). Po določbi 1. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP pa se postopek prekine le, če stranka umre, pa v pravdi nima pooblaščenca. Tak primer ni podan, saj je predlagatelj v pravdi imel pooblaščenca.

Prvostopenjsko sodišče je glede na ugotovljena dejstva tudi materialno pravo pravilno uporabilo, ko je odločilo, da stanovanje pridobi nasprotna udeleženka, upoštevaje velikost njenega deleža in ki je izkazala, kot razloguje prvostopenjsko sodišče, upravičeno večji interes za stvar. Takemu načinu delitve udeleženka ne oporeka, v takem primeru pa je dolžna izplačati drugemu solastniku (sedaj dedičem po pok. predlagatelju) vrednost njegovega deleža v roku, ki znaša maksimalno tri mesece, od izdaje sklepa dalje pa tečejo tudi obresti. Tako določa 122. čl. ZNP (ta je bil sicer z uveljavitvijo novega Stvarnopravnega zakonika razveljavljen - SPZ, 273. člen, vendar pa se te določba še uporablja v tem postopku, glede na prehodno določbo 268. čl. SPZ, po kateri vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, tečejo in se zaključijo po določbah prejšnjih predpisov, razen če SPZ določa drugače, glede tega postopka pa kaj drugega ne določa). Okoliščina, da je predlagatelj tekom postopka umrl, pa ne odvezuje udeleženke, da navedeni znesek izplača dedičem, če so neznani, ima na voljo ustrezne institute (npr. položitev stvari - 302. čl. Obligacijskega zakonika).

Ni jasna tudi pritožbena trditev, da bi sodišče moralo odločati o razdružitvi premičnih stvari, saj je bil podan predlog vseh udeležencev na zadnjem naroku, da o tem ne odloči, tedaj so namreč navedli, da so tekom postopka te premične stvari na vrednosti izgubile in jih sedaj več ni.

Ker pritožbeni razlogi niso podani in sodišče druge stopnje tudi kršitev, ki jih po uradni dolžnosti upošteva (2. odst. 350. čl. ZPP) ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).