Jedro

Dolžnikove navedbe o povezanosti razpravljajoče sodnice, predsednice sodišča in izvršitelja ostajajo na ravni splošnih in nekonkretiziranih trditev. Dolžnik ne navede določno, iz katerih konkretnih okoliščin naj bi izhajala zatrjevana povezanost, kako naj bi se kazala navzven in zakaj naj bi prav zaradi nje nastal razumen dvom v objektivno nepristranskost celotnega sodišča. Goli sumi, domneve in posplošene navedbe za delegacijo pristojnosti ne zadostujejo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Dolžnik v isti vlogi uveljavlja več pravnih sredstev, med drugim tudi predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je bil odstopljen v obravnavo Vrhovnemu sodišču.

2.Dolžnik zatrjuje, da obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo sum za očitno pristransko in nezakonito odločanje in vodenje postopka v obravnavani zadevi. Predlaga, da se presodi objektivna povezanost razpravljajoče sodnice in predsednice sodišča z upnikom, interesenti za ogled in dražitelji ter se tako zagotovi pogoje za nepristransko in objektivno odločanje in vodenje postopka. To naj bi bilo potrebno zato, da se odstrani "dvom o povezanosti oseb, ki so na neznani način povezane".

3.Predlog ni utemeljen.

4.Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se (po kriteriju razumnega opazovalca) v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5.Dolžnikove navedbe o povezanosti razpravljajoče sodnice, predsednice sodišča in izvršitelja ostajajo na ravni splošnih in nekonkretiziranih trditev. Dolžnik ne navede določno, iz katerih konkretnih okoliščin naj bi izhajala zatrjevana povezanost, kako naj bi se kazala navzven in zakaj naj bi prav zaradi nje nastal razumen dvom v objektivno nepristranskost celotnega sodišča. Goli sumi, domneve in posplošene navedbe za delegacijo pristojnosti ne zadostujejo.

6.Očitki o kršitvah postopka sami po sebi ne utemeljujejo delegacije pristojnosti. Institut delegacije ni namenjen odpravi morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti ni sankcija za njegovo domnevno nepravilno delo. Za odpravo takih kršitev imajo stranke na voljo ustrezna pravna sredstva v okviru konkretnega postopka. Odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je namenjen predlog za izločitev takega sodnika.

7.Vrhovno sodišče je tako presodilo, da tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, ne obstajajo. Zato je predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

8.Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up 799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba Ustavnega sodišča, je smiselno enaka določbi 67. člena ZPP.

2Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 142/2019 z dne 7. 11. 2019.

3Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 71/2023 z dne 24. 5. 2023, I R 147/2024 z dne 18. 9. 2024, I R 5/2026 z dne 4. 2. 2026.

4Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 184/2020 z dne 6. 1. 2021, I R 153/2023 z dne 18. 10. 2023, I R 117/2025 z dne 3. 9. 2025.