Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. V tej zadevi zemljiškoknjižna sodniška pomočnica ni dovolila vknjižbe lastninske pravice pri predmetni nepremičnini (do deleža 5810/7739) v korist predlagateljice Republike Slovenije. Ugovor zoper to odločitev je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen.
2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica. Ponavlja svoje ugovorne navedbe, da je lastninsko pravico na predmetni nepremičnini pridobila na podlagi materialnega predpisa samega – na podlagi 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju ZSKZ). Meni, da Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 39. členu izrecno določa, da se lahko lastninska pravica pridobi tudi na podlagi zakona (ex lege). Predlog je očitno dopusten in utemeljen, saj je vknjižba lastninske pravice mogoča tudi brez v 40. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) naštetih listin. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V izpodbijanem sklepu je pravilno navedeno, da je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen postopek, kar pomeni, da odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis ter na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Prav tako je pravilno pojasnjeno, da je sodna praksa enotna, da mora predlagatelj, ki predlaga vpis lastninske pravice na podlagi določb ZSKZ, svoj predlog utemeljiti z listino, ki ustreza pogojem iz ZZK-1. Da ustrezne listine, navedene v 40. členu ZZK-1 (listine, ki so podlaga za vknjižbo), v tej zadevi niso bile predložene, za pritožnico ni sporno. Njeno zavzemanje, da je predmetni vpis dovoljen že na podlagi zakona, pa ni utemeljeno. Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z omenjenim načelom formalnosti postopka namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
5. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevanih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).