Jedro

Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju, skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3. 11. 2014, podanih pisno v vlogi z dne 21. 11. 2014 in ustno na naroku 5. 12. 2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7. 1. 2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca, tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot neutemeljenega zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da je oporoka z dne 1.11.1998, ki naj bi jo napisala in podpisala A. A. in ki je bila razglašena na zapuščinski obravnavi dne 15.4.2009, neveljavna, toženca pa sta tožnici dolžna povrniti stroške postopka. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev prvo toženi stranki stroške postopka v višini 2.538,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, in sicer pred drugim sodnikom. Navaja, da je sodba nepravilna in nezakonita. Opozarja na sodno prakso glede pisnih in ustnih izvedenskih mnenj, zaslišanja izvedenca in vprašanja postavitve novega izvedenca. Trdi, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker na utemeljene pripombe in zahtevo tožeče stranke po zaslišanju ali imenovanju novega izvedenca sodišče tega ni storilo. Že glede na same pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje je dvom v pravilnost takega mnenja. Izvedenec se namreč ni opredelil o navajani stresni situaciji, to je strahu oporočiteljice pred letenjem, in njenih zdravstvenih spremembah ob pisanju oporoke. Nadalje pritožba opozarja na več nepravilnosti v izvedenskem mnenju. Tako po izvedencu oporočiteljica ni popravljala črk v sporni oporoki, kar glede na tretjo vrsto obravnavane oporoke ni res. Po tem izvedenec ne pove, kolikšna je možna toleranca odklona. Opozarja na več različnosti pri pisavi s primerjalnim dopisom iz priloge B14. V nadaljevanju poda še več tem podobnih pripomb. Po prepričanju pritožbe izvedenec ne upošteva pri izdelavi svojega izvedenskega mnenja niti zahtev, ki jih sam predstavi v svojem mnenju. Tako navede, da je potrebno upoštevati vsaj 6 vzorcev, on pa upošteva le pisanje iz priloge B14. Po prepričanju pritožbe izvedenec ni obrazložil večih svojih zaključkov in ugotovitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ko pritožba v 3. točki analizira sodno prakso, se pritožbeno sodišče o tej analizi ne more opredeliti, ker pritožba določno ne pojasni, kakšen pomen naj bi ta praksa imela na ugotovitve in odločitve o tožbenem zahtevku v tej pravdi.

5. Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju dr. B. B., skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3.11.2014, podanih pisno v vlogi z dne 21.11.2014 in ustno na naroku 5.12.2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7.1.2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca dr. B., tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca B. in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca. Pritožbeno sodišče sledi tudi tem razlogom, kar pomeni, da sodišče prve stopnje z nezaslišanjem izvedenca in z nepostavitvijo novega ni zagrešilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka. Pritožbi ni slediti v njeni trditvi o dvomu v pravilnost izvedenskega mnenja, saj je izvedenec na pripombe tožeče stranke z dne 21.11.2014 in z dne 5.12.2014 argumentirano in ob upoštevanju pravil stroke odgovoril z dopolnitvijo svojega mnenja z dne 7.1.2015. V kolikor pa je tožeča stranka imela še nadaljnje pripombe na izvedensko mnenje dr. B. in katere izpostavlja tudi v pritožbi, to praktično predstavlja ponavljanje že prej podanih pripomb, do katerih se je izvedenec že opredelil, a te opredelitve tožeča stranka očitno ne sprejme. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje praktično pomenijo njeno nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, vendar to nestrinjanje, laično argumentirano, ne vnaša dvoma v strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja dr. B. B. Izvedenec B. je v svojem mnenju za posamezne ugotovitve podal dovolj obširne utemeljitve. V kolikor tožeča stranka v pritožbi zahteva še obširnejše utemeljevanje, pa ta njena zahteva presega standard potrebnih razlogov in predstavlja neživljenjske ter za pravdni postopek nepotrebne obrazlage vsakega izvedenčevega zaključka posebej, vključno z ugotovitvami, ki so šele pripeljale do končnega rezultata, doseženega z izvedenskim mnenjem.

6. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).