Jedro

Z oblikovalno tožbo se zahteva sprememba, preoblikovanje pravnega stanja ali pravnega razmerja. Za tak primer gre tudi, kadar stanodajalec odpoveduje najemno pogodbo iz krivdnih razlogov po Stanovanjskem zakonu. Zato se odpovedi ni mogoče izogniti in neposredno uveljavljati izpraznitvenega zahtevka. Za utemeljenost izpraznitvenega zahtevka je treba najprej odpraviti pravno podlago za uporabo stanovanja, to je odpovedati najemno pogodbo.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "I. Toženec D. G. je dolžan izprazniti dvosobno stanovanje v velikosti 77 m2, št. stanovanja 4, v III. nadstropju stavbe ... ter ga praznega oseb in stvari ter sanitarno čistega izročiti tožeči stranki Republiki Sloveniji, Ministrstvu za obrambo, v 60 dneh pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki nastale pravdne stroške, obrestovane z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve sodišča do poravnave, v 15 dneh pod izvršbo." Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki revizijske stroške v znesku 54.570,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonsko določeni obrestni meri od 20.4.2001 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev in izročitev dvosobnega stanovanja v 3. nadstropju stavbe ... Ugotovilo je, da toženec ni plačal najemnine za to stanovanje za čas od septembra do decembra 1997 v skupnem znesku 131.687,00 SIT. Podan je krivdni odpovedni razlog po 53. členu Stanovanjskega zakona. Tožeča stranka je toženca pred tožbo opomnila v skladu s 53. členom Stanovanjskega zakona.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijani sodbi in zavrne tožbeni zahtevek. Navaja, da tožeča stranka uveljavlja razlog za odpoved najemne pogodbe po 53. členu Stanovanjskega zakona, postavlja pa izpraznitveni zahtevek, ki ga predvideva 58. člen Stanovanjskega zakona in za katerega ni podlage. Navaja, da ima najemno pogodbo, ki ni bila odpovedana. Opozarja, da se je že v odgovoru na tožbo sklicevala na dogovor o plačilu zaostanka najemnine, pa sodišče tega ni preverilo.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Tožencu je bilo sporno stanovanje dodeljeno z odločbo Stanovanjske komisije Ministrstva za obrambo Republike Slovenije z dne 25.3.1993. Ta odločba je podlaga za sklenitev najemne pogodbe (39. člen Stanovanjskega zakona - SZ). Tožeča stranka toženca vseskozi obravnava kot najemnika in skladno s tem ga tudi obe sodbi štejeta za najemnika. Tožeča stranka je navajala in to je bilo v dokaznem postopku potrjeno, da toženec več mesecev v letu 1997 ni plačal najemnine in da ga je na plačilo opominjala z opozorilom, da bo sicer vložila tožbo na odpoved najemnega razmerja.

Tožeča stranka je zatrjevala in obe sodbi ugotavljata obstoj krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe po 3. alinei prvega odstavka 53. člena SZ. Po 59. členu SZ se ob sporu odpove najemna pogodba s tožbo pri rednem sodišču. Toženec je navajal, da je odpravil razlog za odpoved najemne pogodbe s tem, da je izpolnil dogovor o obročnem odplačilu dolga s Stanovanjsko zadrugo ..., ki je upravljala sporno stanovanje. Zato se je uprl tožbenemu zahtevku. Ker je nastal spor v zvezi z odpovedjo stanovanjske pogodbe, bi bilo mogoče pogodbo odpovedati samo s tožbo (59. člen SZ). Tožeča stranka najemne pogodbe ni odpovedala na tak način. Zato za zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja ni podlage. V zvezi s tem je napačno stališče sodbe druge stopnje, da ob dospelem dajatvenem zahtevku ni potreben poseben ugotovitveni zahtevek, da je najemna pogodba odpovedana. Tožeča stranka ni navajala, da je tožencu odpovedala najemno pogodbo in zato tega sploh ni bilo mogoče ugotavljati. Bistveno pa je, da zakon določa kot način odpovedi tožbo (59. člen SZ), kar pomeni, da ne gre za ugotovitveni, temveč za oblikovalni zahtevek. Kadar pravnega stanja ali pravnega razmerja ni mogoče spremeniti z enostransko izjavo volje, ker je pod posebnim varstvom zakona, in je zato odločanje o tem prenešeno na sodišče, uveljavi stranka svoj interes za preoblikovanje pravnega stanja ali razmerja s tožbo. Gre za oblikovalno tožbo, s katero se zahteva sprememba, preoblikovanje pravnega stanja ali pravnega razmerja. Za tak primer gre tudi, kadar stanodajalec odpoveduje najemno pogodbo iz krivdnih razlogov po Stanovanjskem zakonu. Zato se odpovedi ni mogoče izogniti in neposredno uveljavljati izpraznitvenega zahtevka. Za utemeljenost izpraznitvenega zahtevka je treba najprej odpraviti pravno podlago za uporabo stanovanja, to je odpovedati najemno pogodbo.

V obravnavani zadevi najemna pogodba ni bila odpovedana. Stanovanjski zakon v 59. členu določa, da izpraznitveni izrek izhaja iz dejstva, da je bila najemna pogodba odpovedana. Dokler se to ne zgodi in dokler najemna pogodba velja, izpraznitveni izrek ni utemeljen.

Glede na navedeno je bilo materialno pravo uporabljeno napačno. Nista bila upoštevana 53. in 59. člen SZ. Zato je revizijsko sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 395. člena ZPP.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na drugem odstavku 166. in prvem odstavku 154. člena ZPP. Revizijsko sodišče je odločilo samo o stroških revizijskega postopka, ker prvostopnih stroškov tožena stranka ni uveljavljala, pritožbenih stroškov pa ni uveljavljala pravočasno. Revizijski stroški obsegajo sestavo revizije, pregled sodbe in poročilo z davkom na dodano vrednost, takso in poštnino.