Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz opredelitve pogodbene kazni v 270. členu ZOR izhaja, da se pogodbena kazen lahko dogovori, če dolžnik - izvajalec ne izpolni svoje obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo. V obravnavani zadevi pa se zapadlost avansa ni vezala na neizvršitev ali prepozno izvršitev pogodbene obveznosti, temveč le na dejstvo prepozne omogočitve vstopa tožeče stranke na delovišče. Kršitev osnovnega načela vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR, pa tudi morale, ki je podlaga za presojo tistih določb pogodbe, ki določajo plačilo velikega zneska za nič dela z vidika ničnosti, je na dlani.
Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge stopnje in prve stopnje razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizijski stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je razsodilo (med drugim), da mora tožena stranka nerazdelno plačati tožeči stranki 32,112.710,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.1.1995. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga prvotožena Mestna občina Ljubljana revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlaga - smiselno - spremembo sodb sodišča druge in prve stopnje tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa razveljavitev navedenih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Državno tožilstvo RS se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno.
Revizija je utemeljena.
Po pogodbi z dne 24.12.1994 se je tožeča stranka zavezala porušiti stavbni sklad bivše vojaške pekarne na Kodeljevem, za kar se je tožena stranka (takrat še Mesto Ljubljana), zastopana po predsedniku IS SML, zavezala plačati 64,225.420,00 SIT in sicer prvi obrok kot avans v znesku 32,112.710,00 SIT v 10 dneh po podpisu pogodbe, drugo polovico pa postopno kot bodo dela opravljena. Tožena stranka se je zavezala, da bo omogočila tožeči stranki izvajati dela v roku 90 dni po podpisu pogodbe in, če tega ne bi izpolnila, zapade avans tožeči stranki (8. člen pogodbe, priloga A2 v spisu).
Ker tožena stranka ni vpeljala tožeče stranke v dela in ji ni plačala avansa, vlaga tožeča stranka tožbo na plačilo 32,112.070,00 SIT z obrestmi.
Sodišči druge in prve stopnje sta ugodili tožbenemu zahtevku tožeče stranke na osnovi zgoraj navedenih pogodbenih določil, pri čemer je sodišče druge stopnje materialnopravno opredelilo določbo o zapadlosti avansa v korist tožeče stranke kot dogovor o pogodbeni kazni v smislu določila 270. člena ZOR. To pa neutemeljeno. Iz opredelitve pogodbene kazni v 270. členu ZOR izhaja, da se pogodbena kazen lahko dogovori, če dolžnik - izvajalec ne izpolni svoje obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo. V obravnavani zadevi pa se zapadlost avansa ni vezala na neizvršitev ali prepozno izvršitev pogodbene obveznosti, temveč le na dejstvo prepozne omogočitve vstopa tožeče stranke na delovišče. Pri tem v oči bode izredno visok znesek avansa 32,112.110,00 SIT kot "kazni", ko so nasprotno za tožečo stranko kot izvajalca predvideni penali le v višini 5.000,00 SIT za vsak dan zamude oziroma največ do 5% vrednosti pogodbene cene.
Kršitev osnovnega načela vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR, pa tudi morale, ki je podlaga za presojo tistih določb pogodbe, ki določajo plačilo velikega zneska za nič dela z vidika ničnosti, je na dlani.
Ker sodišči druge in prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke nista upoštevali gornjih materialnopravnih pogledov na obravnavani problem, tudi nimata ustreznih dejanskih ugotovitev. Zato je bilo treba sodbi sodišč druge in prve stopnje v skladu z določilom drugega odstavka 395. člena ZPP razveljaviti. V novem postopku bo sodišče upoštevalo gornja izvajanja in nato pravilno odločilo.
Pripominja se še, da je sicer vložila revizijo le prvotoženka, vendar pa se učinek tega sklepa nanaša tudi na ostale toženke, saj so enotni sosporniki v smislu določila 201. člena ZPP, kot sta to ugotovili že sodišči druge in prve stopnje.
Izrek o stroških temelji na določilu tretjega odstavka 166. člena ZPP.