Jedro

Ni bilo poseženo v premoženje dolžnika, saj sta izvrševalca sklepa o izvršbi sporočila, da do realizacije oziroma izvršitve sklepa o izvršbi sploh (še) ni prišlo, prav tako je upnik sporočil, da v postopku izvršbe ni prejel ničesar. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da so bile podane predpostavke za obravnavani izvršilni postopek, zaradi česar ni podan pravni interes za drugačno stroškovno odločitev, ki bi bila dolžniku v korist in s tem ni podan pravni interes za vsebinsko obravnavo ugovora. Dolžnik namreč v ugovoru ne trdi, da je bila terjatev upnika poplačana pred vložitvijo predloga za izvršbo, niti to ne izhaja iz upnikovega predloga za umik predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se v delu zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrže. II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo (I. točka izreka). Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je zavrglo (II. točka izreka).

2. V pravočasni pritožbi se dolžnik sklicuje na vlogi upnika z dne 25. 11. 2019 in 20. 5. 2020, v katerih upnik umika predlog za izvršbo in predlaga ustavitev. Dolžnik se zavzema za upoštevanje teh vlog.

3. Pritožba v delu zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje je nedovoljena, v ostalem pa neutemeljena.

K I. točki izreka:

4. Pravni interes dolžnika za pritožbo kot stranke postopka je predpostavka njene dovoljenosti in mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev izdalo na podlagi prvega in tretjega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ, po katerem sodišče v primeru umika predloga za izvršbo izvršilni postopek ustavi.1 Umik predloga za izvršbo je v skladu s 43. členom ZIZ dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve.

5. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, temveč nasprotno korist, saj se izvršilni postopek zoper dolžnika ne bo nadaljeval. Ravno zaradi tega (za zaključek izvršilnega postopka se zavzema tudi dolžnik v pritožbi), dolžnik ugodnejše odločitve kot ustavitev izvršilnega postopka glede na podan predlog upnika o umiku predloga za izvršbo, niti ne more pričakovati. Pravni red mu iz tega razloga ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka.

6. Sodišče druge stopnje je na podlagi obrazloženega pritožbo v tem delu kot nedovoljeno na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrglo. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je nerazumljiva dolžnikova pritožbena navedba, da sklepa o ustavitvi izvršbe še ni prejel. Ravno z izpodbijanim sklepom, ki ga dolžnik napada s pritožbo, je odločeno o ustavitvi izvršilnega postopka in s tem izvršbe.

K II. točki izreka:

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo dolžnikov ugovor, saj dolžnik po umiku predloga za izvršbo in ustavitvi postopka ni imel več pravnega interesa za vsebinsko presojo. V tej zvezi se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, da ni bilo poseženo v premoženje dolžnika, saj sta izvrševalca sklepa o izvršbi2 sporočila, da do realizacije oziroma izvršitve sklepa o izvršbi sploh (še) ni prišlo, prav tako je upnik sporočil, da v postopku izvršbe ni prejel ničesar.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da dolžnik tudi v vlogi z dne 30. 10. 2019, s katero je sporočil, da vztraja pri ugovoru, ni izkazal pravnega interesa za vsebinsko odločanje o njem navkljub podanemu upnikovemu umiku predloga za izvršbo. Nasprotno, v pritožbi z navedbami, da je v vlogi (30. 10. 2019) napisano, da je sledil upniku „da se strinja z umikom izvršbe, ker zadeve z minimalno pokojnino ni mogoče plačati“, smiselno soglaša z ustavitvijo izvršilnega postopka in njegovim zaključkom.

9. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da so bile podane predpostavke za obravnavani izvršilni postopek,3 zaradi česar ni podan pravni interes za drugačno stroškovno odločitev, ki bi bila dolžniku v korist4 in s tem ni podan pravni interes za vsebinsko obravnavo ugovora. Dolžnik namreč v ugovoru ne trdi, da je bila terjatev upnika poplačana pred vložitvijo predloga za izvršbo, niti to ne izhaja iz upnikovega predloga za umik predloga za izvršbo.5 Dolžnik v ugovoru izključno prereka le terjatev drugega upnika6 in uveljavlja njeno zastaranje ter graja postopanje sodišča v drugi zadevi,7 v pritožbi pa z navedbami, „da se strinja z umikom izvršbe, ker zadeve z minimalno pokojnino ni mogoče plačati“, smiselno priznava, da terjatev ni poplačana. Po pojasnjenem je bila izvršba na podlagi predloga za izvršbo upravičena in dolžnika utemeljeno bremenijo upnikovi stroški postopka, ki so bili potrebni za izvršbo in naloženi v plačilo v sklepu o izvršbi.

10. Sodišče druge stopnje je, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ko je ugotovilo pravilno uporabo materialnega prava, pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tretji odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka in to ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku. 2 ZPIZ in D. h. d.d.. 3 Obstoj pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 3/2017 z dne 12. 10. 2017. 4 S sklepom o izvršbi so bili dolžniku naloženi upnikovi izvršilni stroški v višini 55,00 EUR. 5 V tem primeru upnik ne bi bil upravičen do stroškov predloga za izvršbo. 6 J. k. p. d.o.o.. 7 I 1226/2002.