Jedro

Ker je sodišče druge stopnje v podobni zadevi, v kateri je bila sicer revizija dopuščena, zavzelo enaka stališča, kot so bila zavzeta v obravnavani zadevi, ni podan pritožbeni razlog v smislu 3. odstavka 32. člena ZDSS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje le glede datuma, od katerega je tožnik upravičen do višjega dodatka za stalnost, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Kot obdobje, na katero je vezano priznanje dodatka za stalnost, se poleg zaposlitve tožnika v svojstvu pripadnika stalne sestave slovenske vojske na vojaški dolžnosti, upošteva tudi obdobje, ko je tožnik v smislu opravljene vojaške službe opravljal obveščevalno varnostne dolžnosti v okviru upravnega dela Ministrstva za obrambo. Glede na to je soglašalo z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je toženi stranki naložilo, da tožniku prizna in izplačuje ustrezni višji dodatek za stalnost. Hkrati je sodišče druge stopnje sklenilo, da se revizija ne dopusti, ker niso podani razlogi iz 1. odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).

Zoper sklep o nedopustitvi revizije se pritožuje tožena stranka in navaja, da gre zaradi številnih podobnih primerov pri toženi stranki za tako pomembno pravno vprašanje, da bi morala biti revizija dopuščena. V obdobjih, ko je delal v upravnem delu ministrstva za obrambo, tožnik ni bil pripadnik stalne sestave slovenske vojske in zato je sodišče ta obdobja neutemeljeno upoštevalo kot podlago za priznanje dodatka za stalnost v smislu določb 98.f člena Zakona o obrambi (ZObr - UPB, Ur. l. RS, št. 103/04). Hkrati je tožena stranka navajala, da je v enakovrstni zadevi pod opr. št. Pdp 27/2005-2 sodišče druge stopnje revizijo dopustilo.

Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije v 30 dneh vloži pritožbo iz razloga po 2. alinei prvega odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije je torej omejena zgolj na navedeni pritožbeni razlog.

Glede na navedene določbe ZDSS-1 zaradi presoje, ali gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče vložiti. Zato sodišče tovrstnih pritožbenih navedb ni moglo upoštevati.

V zvezi z odločitvijo v zadevi Pdp 27/2005, na katero se sklicuje pritožba, sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v sodbi z dne 23.11.2006 glede upoštevanja obdobja opravljanja obveščevalno varnostne dejavnosti v okviru Ministrstva za obrambo kot podlago za priznanje in odmero dodatka za stalnost pripadnikom slovenske vojske zavzelo enaka stališča, kot so bila zavzeta v obravnavani zadevi. Zato pritožbeni razlog v zvezi z odločitvijo v tej zadevi ni podan, saj neenotna praksa sodišča druge stopnje glede upoštevanja obdobja opravljanja obveščevalno varnostne dejavnosti ni dokazana. Tožena stranka ni dokazala obstoja pritožbenega razloga iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je da bi odločba sodišča druge stopnje glede spornega vprašanja odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma da bi glede tega vprašanja bila praksa sodišča druge stopnje neenotna. Tak zaključek je utemeljen tudi glede na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 171/2005 z dne 31.1.2006, ki jo tožena stranka v pritožbi omenja in hkrati sama pravilno ugotavlja, da ne obravnava pravnega vprašanja iz te zadeve, ker se nanaša na pravico do dodatka za stalnost nekdanjih pripadnikov JLA.

Ker po ZDSS-1 dovoljeni pritožbeni razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče v smislu 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.