Jedro

Pritožnikova trditev, da zaradi še vedno trajajočega zdravljenja (v Psihiatrični bolnici) njegov zahtevek ni mogel zastarati, je ne le presplošna, ampak tudi sicer neprepričljiva. Sam je namreč v tožbi navedel, da se je zaradi težav v službi ves čas zdravil. Da težave, ki naj bi mu nastale v službi, niso v vzročni zvezi z zatrjevanim škodnim ravnanjem, je argumentirano pojasnilo že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških (II. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 2.986,56 EUR nadomesti z zneskom 1.370,8 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 17. 10. 2016: - zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila ter stroškov postopka (I. točka izreka), - odločilo, da je dolžan tožnik toženki v roku 15-ih dni plačati pravdne stroške v višini 2.986,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema pisnega odpravka sodbe dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa toženki naloži v plačilo vse njegove stroške (vključno s stroški pritožbe). Poudarja, da iz razloga, ker zdravljenje še traja, zahtevek ni mogel zastarati. Zdravi se v Psihiatrični bolnišnici. Navaja, da je imel v letu 2009 zdravstvene težave in da se je oglasil pri svoji osebni zdravnici v zdravstvenem domu pri toženi stranki. Ta mu je predpisala terapijo proti depresiji, ki pa ni prinesla izboljšanja, pač pa so se pojavile težave, ki jih v nadaljevanju opisuje. Večkrat je poskušal dobiti informacije od zdravnice, pa mu tega ni pojasnila vse od leta 2009 dalje. Dne 27. 2. 2012 in 26. 11. 2012 je poslal prijavo zoper zdravnico A. A. na Zdravniško zbornico Slovenije, ki pa je očitno zaradi poklicne solidarnosti zaščitila zdravnico in zavrnila prijavo. Zato bi moralo sodišče postaviti izvedenca, ki bi ocenil njegove trditve po tožbi. Ker tega ni storilo, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Po uživanju medikamentozne terapije (antidepresivnih zdravil) se mu je zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. Nastopile so nove zdravstvene težave, za katerimi do takrat ni bolehal. Navaja, za kakšne težave naj bi šlo. Vse navedeno bi se potrdilo z izvedencem medicinske stroke. Napačna je tudi odločitev o stroških, saj bi moralo sodišče plačilo stroškov naložiti v breme toženke. Poleg tega jih je tudi napačno obračunalo. Očitno je prišlo do računske napake, saj je sodišče upoštevalo napačno vrednost točke odvetniške tarife, to je 1,00 EUR in ne 0,459 EUR.

3. Toženka je v odgovoru (primarno) predlagala zavrženje oziroma (podredno) zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.(2)

5. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek zavrnilo iz razloga, ker ni uspel (kot je to zatrjeval in je bil zato tudi dolžan) dokazati, da mu je v zvezi z zatrjevanim škodnim dogodkom nastala kakšna škoda, prav tako pa tudi na podlagi ugotovitve, da naj bi (upoštevaje določbo 352. člena OZ(3)) vtoževani zahtevek (v vsakem primeru) zastaral. Za oba zaključka je podalo konkretne in zadostne razloge, ki jih pritožba ne uspe ovreči. 6. Pritožnikova trditev, da zaradi še vedno trajajočega zdravljenja (v Psihiatrični bolnici) njegov zahtevek ni mogel zastarati, je ne le presplošna, ampak tudi sicer neprepričljiva. Sam je namreč v tožbi(4) (glej zadnji odstavek v točki II) navedel, da se je zaradi težav v službi ves čas zdravil. Da težave, ki naj bi mu nastale v službi, niso v vzročni zvezi z zatrjevanim škodnim ravnanjem (in da so razlogi zanje drugje), je argumentirano pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej tretji odstavek na 9. strani izpodbijane sodbe). Takšne obrazložene ugotovitve(5) pa je podalo tudi glede depresije (glej tretji odstavek na 8. strani sodbe) oziroma ostalih težav,(6) ki jih je tožnik omenjal kot posledice zatrjevanega napačnega ravnanja svoje zdravnice (oziroma predpisane medikamentozne terapije/uživanja antidepresivov). Teh obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje pritožnik ustrezno (to je jasno in argumentirano) niti ne izpodbija (oziroma jim ne oporeka). Zgolj z vztrajanjem pri navedbah glede domnevnih posledic,(7) ki jih je podal v postopku na prvi stopnji,(8) pa glede njihove pravilnosti ne vzbudi nobenega pomisleka. Posledično ni bilo moč slediti niti njegovemu (prav tako premalo konkretiziranemu) očitku, da je zaradi opustitve postavitve izvedenca medicinske stroke, ki bi ocenil njegove trditve po tožbi,(9) sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno ugotovilo.

7. Ker je odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku pravilna, je posledično dolžan tožnik toženki povrniti njene v postopku na prvi stopnje nastale stroške. Pritožba pa pravilno izpostavlja, da je omenjeno sodišče pri izračunu višine toženkinih stroškov očitno upoštevalo napačno vrednost točke, ki predstavlja odmeno odvetniški storitvi. Ta namreč ne znaša 1,00 EUR (kot je to moč zaključiti na podlagi skupnega zneska toženkinih stroškov, ki ga je sodišče prve stopnje v plačilo naložilo tožniku), ampak (upoštevaje določbo prvega odstavka 13. člena Odvetniške tarife(10)) 0,459 EUR. Zato je bilo potrebno v tem oziru pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških (II. točka izreka) spremeniti tako (358. člen ZPP(11)), da se znesek 2.986,56 EUR nadomesti(12) z zneskom 1.370,8 EUR. Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo v preostalem kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

8. Upoštevaje, da je tožnik s pritožbo delno uspel, pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP).

…

Op. št. (2): Zgolj napačna označba tožene stranke v pritožbi ni razlog za zavrženje le-te (kot to toženka neprepričljivo navaja v odgovoru).

Op. št. (3): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (4): Podobno sedaj tudi v pritožbi.

Op. št. (5): Iz katerih izhaja, da ni izkazana vzročna zveza, oziroma že obstoj samih zdravstvenih težav ne.

Op. št. (6): Npr. težav z debelim črevesom, poslabšanjem vida kot tudi s srcem. Glede neizkazanosti teh zadnjih so ugotovitve (in tudi razlogi zanje) podani v okviru predzadnjega odstavka na 8. strani izpodbijane sodbe.

Op. št. (7): Kakor tudi glede ravnanja zdravnice in svojega ukrepanja zoper njo.

Op. št. (8): V ta okvir sodi tudi (povsem splošno) zatrjevanje, da njegovo zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici še vedno traja.

Op. št. (9): Katere trditve ima točno v mislih, pritožnik ne pojasni.

Op. št. (10): Uradni list RS, št. 2/2015. Op. št. (11): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (12): Pri izračunu je to sodišče (ob upoštevanju 22% DDV) izhajalo iz števila (in sicer 2448) točk, kot jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje (pritožba pa te ugotovitve ne izpodbija).