Jedro

Nenazadnje pa opravičila ni predložila na zato predpisanem obrazcu, v skladu z 115. členom ZPP in 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, čeprav jo je sodišče prve stopnje na slednje opozorilo z dopisom z dne 10. 8. 2016.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.315,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2013 dalje do plačila. V II. točki izreka je naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v znesku 319,87 EUR v plačilo toženi stranki. V III. točki izreka je zahtevek tožeče stranke na plačilo 1.079,42 EUR in plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 5. 2013, kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper sprejeto odločitev, smiselno zoper I. in II točko izreka, se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neupravičeno upoštevalo zgolj plačilo zneska 470,00 EUR, ni pa upoštevalo plačilo zneska 2.500,00 EUR, saj so bila vsa plačila tožeči stranki opravljena tisti dan, ko je bila pri notarju sklenjena pogodba o prevzemu podjetja, čeprav so bili zneski, ki so bili nakazani tožeči stranki previsoki. Sicer pa bi sodišče prve stopnje lahko zahtevalo dokumentacijo stečajne upraviteljice iz katere bi bilo razvidno, da je že takrat, ko je bilo podjetje prevzeto prišlo do preplačila zneskov iz naslova kilometrine, regresa in odpravnine. Tudi znesek 2.500,00 EUR je bil plačan pred iztekom valute in sicer iz določenega razloga in ne iz razloga, ki ga je navedlo sodišče, saj je tožeča stranka s toženo stranko šla na prvo naročilo in zato je bil pogoj, da ji znesek plača. Da podjetje slabo posluje je ugotovila šele kasneje, saj je tožeča stranka bila v prijateljskih odnosih z računovodstvom podjetja, katerega je prodala toženi stranki. Prav tako se tožena stranka pritožuje nad višino priznanih stroškov tožeče stranke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa, v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na sedaj izpodbijano I. in II. točko izreka izhaja, da tožeča stranka vtožuje plačilo kupnine za poslovni delež, ki ga je prodala s Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža za kupnino 1.785,70 EUR z rokom plačila 15. 5. 2013. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je kupnino plačala v celoti, saj dokazi, ki jih je priložila tožena stranka in sicer izpisek računa NLB d.d. za družbo T. d.o.o. ne izkazujejo plačila iz naslova kupnine, saj so bila ta plačila izvršena pred zapadlostjo plačila kupnine za poslovni delež, ki je zapadla šele 15. 3. 2013. Pri tem je potrebno upoštevati, da je glede na dejstvo, da tožena stranka zatrjuje, da je podjetje imelo več dolgov kot je bila tožena stranka z njimi seznanjena, nerazumljivo, da bi predčasno plačala kupnino. Prav tako je tožeča stranka dokazala, da se plačilo zneska 2.500,00 EUR z dne 24. 4. 2013 nanaša na pogodbo z dne 16. 4. 2013. Tako je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožena stranka, razen plačila zneska 470,00 EUR, ni uspela dokazati nobenih drugih plačil po pogodbi.

6. Sodišče druge stopnje dejanske in materialne zaključke sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na izpodbijano odločitev v točki 6 obrazložitve v celoti povzema kot pravilne. V njih je sodišče prve stopnje obrazložilo zakaj ne verjame, da je plačilo 2.500,00 EUR tožena stranka opravila na račun plačila kupnine tožeči stranki, ampak da je šlo za poplačilo po Pogodbi z dne 16. 4. 2012. Slednjemu tožena stranka niti ni ugovarjala. Šele v pritožbi je navedla dejstva, ki se nanašajo na plačilo 2.500,00 EUR, kar pa je v skladu s 337. členom ZPP prepozno. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno obrazložilo, zakaj ni pribavljalo listin iz stečajnega spisa nad družbo T. d.o.o., saj tožena stranka ni navedla katere listine bi naj sodišče prve stopnje pribavilo, niti ni dokaznih predlogov ustrezno substancirala ter navedla razloga, zakaj teh listin ne more predložiti sama.

7. Tožena stranka v pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je obravnavo opravilo v njeni nenavzočnosti. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno opravilo obravnavo z dne 18. 8. 2016 brez tožene stranke, ki svoje odsotnosti ni upravičila, prav tako ni predložila dokazila o opravičeni odsotnosti z naroka dne 18. 8. 2016, slednje iz napotnice, ki jo je priložila ne izhaja, saj je na njej zgolj z roko napisan datum pregleda 18. 8. 2016, kar pa ne dokazuje dejanskega pregleda pri zdravniku. Nenazadnje pa opravičila ni predložila na zato predpisanem obrazcu, v skladu z 115. členom ZPP in 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, čeprav jo je sodišče prve stopnje na slednje opozorilo z dopisom z dne 10. 8. 2016. Tožena stranka pa niti k pritožbi ni priložila ustreznega zdravniškega potrdila, s katerim bi izkazovala, da se naroka za glavno obravnavo ni mogla udeležiti, s čemer bi izpodbijala zaključek sodišča prve stopnje glede okoliščin izvedbe naroka v odsotnosti tožene stranke in glede pravilnih zaključkov, da tožena stranka ni zadostila procesnim zahtevam, da mora opravičilo glede odsotnosti z naroka biti ustrezno dokazno podprto, da ga je sploh mogoče oceniti v smeri opravičljivosti. S tem pa toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave, kar smiselno uveljavlja v pritožbi.

8. Tožena stranka izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka. Sodišče druge stopnje je v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava, odločitev sodišča prve stopnje, glede stroškov postopka preverilo in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje stroške postopka odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in 154. členom ter 155. členom ZPP.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).