Jedro

S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu za podaljšanje pripora odločilo, preden se je lahko obramba o njem tudi izrekla, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer obdolženec do vnovične odločitve o predlogu za podaljšanje pripora ostaja v priporu.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), za dva meseca podaljšalo pripor, to je do vključno 22. 5. 2022, do 10.32 ure.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila zagovornica. Uveljavlja pritožbene razloge iz 1. do 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP, ko sklep sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sklepa, tako da se pripor ne podaljša, temveč odpravi, oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Preiskovalni sodnik je dne 16. 3. 2022 odredil, da se predlog za podaljšanje pripora Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 15. 3. 2022 vroči obdolženemu A. A. preko Uprave zaporov ... ter zagovornici mag. N. M., s pripisom, da se lahko v roku 24 ur od prejema predloga izjavita o navedbah v predlogu. K list. št. 119 je pripeta vročilnica, ki izkazuje vročitev tega predloga zgolj obdolžencu, ne pa tudi zagovornici, ki pa pritožbeno problematizira ravno dejstvo vročitve predloga za podaljšanje pripora njej. Tudi siceršnji podatki spisa ne dajejo podlage, ki bi ovrgla takšno obrambno pritožbeno tezo, zato ni moč brezpogojno zaključiti, da je bil predlog za podaljšanje pripora pravilno vročen tudi obdolženčevi zagovornici. V takšni situaciji, ko pa ni moč brezpogojno zastopati teze o pravilni vročitvi predloga za podaljšanje pripora s poukom o pravici do odgovora, pa tudi ni moč brezpogojno zastopati teze, da je sodišče o predlogu za podaljšanje pripora odločilo po tem, ko se je (tudi za zagovornico) iztekel rok za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora, oziroma ko se je zagovornica sploh mogla izreči o predlogu za podaljšanje pripora. Sodišče prve stopnje je torej o predlogu odločilo, preden je, glede na podatke spisa, iztekel rok za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora. S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu odločilo, preden se je lahko obramba o njem tudi izrekla, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP. Ta kršitev, ko se obramba ni mogla vsebinsko opredeliti do navedb v predlogu, je kot utemeljeno opozarja pritožba, imela vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zaradi česar se pritožba utemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev.

5. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V vnovičnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v obzir vzeti navedbe iz pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora in jih smiselno obravnavati kot odgovor obrambe na predlog za podaljšanje pripora in znova presoditi, ali je predlog za podaljšanje pripora utemeljen. Sodišče prve stopnje bo moralo o predlogu za podaljšanje pripora odločiti v roku 24 ur, kar pomeni, da bo moralo v tem roku obdolžencu tudi že vročiti sklep, ki ga bo v zvezi s predlogom za podaljšanje pripora sprejelo, ves ta čas pa obdolženec seveda ostaja v priporu.

6. Pravno podlago za odločitev daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP