Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 2195/2008

ECLI:SI:VSLJ:2008:I.CP.2195.2008 Civilni oddelek

dedovanje denacionaliziranega premoženja dedičev dedič oporoka razlaga oporoke
Višje sodišče v Ljubljani
18. junij 2008

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZDen in ZD pri presoji dedovanja denacionaliziranega premoženja. Pritožnik je izpodbijal odločitev, da dedinja J. K. deduje 1/14 premoženja, saj oporoka S. E. ne vsebuje navedbe o nacionaliziranem premoženju. Sodišče je ugotovilo, da je potrebno analizirati oporoko v luči posebnih okoliščin in določb ZD, kar sodišče prve stopnje ni storilo.
  • Oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca in dedičevAli se določba 81. člena ZDen nanaša na oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca?
  • Učinek oporoke na dedovanje denacionaliziranega premoženjaKako oporoka pokojnega S. E. vpliva na dedovanje premoženja, ki je bilo nacionalizirano?
  • Pravilna uporaba zakonodaje pri dedovanjuAli je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Zakona o dedovanju in ZDen pri odločanju o dedovanju?
  • Analiza vsebine oporokeAli je sodišče prve stopnje ustrezno analiziralo vsebino oporoke S. E. in njeno veljavnost glede dedovanja?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določba 81. člena ZDen se nanaša na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev.

Pri presoji, koliko veljajo oporočna razpolaganja dediča denacionalizacijskega upravičenca glede naknadno pridobljenega premoženja, je treba oporoko analizirati upoštevaje določbo 84. člena ZD, pa tudi upoštevaje posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se v izpodbijanem delu (torej glede 1/14 premoženja, za katerega je sodišče prve stopnje kot dedinjo proglasilo zapustnikovo sestro J. K. razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po J. E. sodijo nepremičnine v k.o. ... in nepremičnina v k.o. ..., navedene v I. točki izreka sklepa o dedovanju ter za dediče na podlagi zakonitega dedovanja proglasilo zapustnikovo ženo, zapustnikovo sestro, njegove nečake, pranečake in prapranečaka ter prapranečakinjo, do deležev, razvidnih v izreku sklepa sodišča prve stopnje.

Zoper tak sklep se pritožuje dedič J. D. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da dedinja J. K. deduje 1/14 premoženja kot oporočna dedinja po pokojnem S. E. na podlagi sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I D 41/87 s 25.8.1987. Meni, da je takšna odločitev napačna, saj oporoka S. E., ki je bila podlaga za citirani sklep o dedovanju, ne vsebuje navedbe, da se nanaša tudi na premoženje, ki je bilo nacionalizirano. V tem primeru gre torej za dedovanje denacionaliziranega premoženja in zato veljajo določbe Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Sodišče v prvem stavku obrazložitve navaja, da gre za zakonito dedovanje, nato pa v nadaljevanju v nasprotju s tem navaja, da J. K., kot oporočna dedinja pokojnega S. E., deduje 1/14 zapustnikovega premoženja. Sodišče zgolj posplošeno navaja, da v tem primeru ne veljajo določbe ZDen, ki urejajo dedovanje denacionaliziranega premoženja in ne pojasni, kako je prišlo do takšne ugotovitve. Določbe ZDen so enotne glede dedovanja denacionaliziranega premoženja, za katerega zapustnik ni v oporoki jasno navedel, da se oporoka nanaša tudi na premoženje, ki je bilo podržavljeno. V skladu z določbo 81. člena ZDen oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede tega premoženja. Zakaj je sodišče v nasprotju z jasno določbo 81. člena ZDen odločilo, da za dedovanje deleža, ki bi šel po pokojnem zapustnikovem bratu S. E., ne veljajo določbe ZDen, ni pojasnilo.

Pritožba je bila vročena ostalim dedičem, ki nanjo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Zapustnik J. E. je denacionalizacijski upravičenec v smislu določbe 1. odstavka 67. člena ZDen; po njem je bilo z izpodbijanim sklepom uvedeno zakonito dedovanje. Njegov dedič, S. E., pa ni denacionalizacijski upravičenec v smislu določbe 1. odstavka 67. člena ZDen, ampak dedič premoženja pokojnega brata, ki ga je ta pridobil v denacionalizacijskem postopku. Pri odločanju o dedovanju po pokojnem S. E. je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ne pa določb ZDen, kar je tudi dovolj razumljivo obrazložilo. Nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa, ki ga izpostavlja pritožnik, torej ni.

Določba 81. člena ZDen se nanaša na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je zato treba razlagati ozko. To pa pomeni, kot je povsem pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa tudi na druge osebe (1).

Ne glede na to, da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določb 81. člena ZDen, pa se pritožbeno sodišče tudi ne more strinjati z avtomatično delitvijo premoženja po predhodnem sklepu o dedovanju. Sodišče prve stopnje, kot utemeljeno poudarja pritožnik, vsebine oporoke S. E. ni analiziralo in ni ugotovilo oz. niti ugotavljalo, ali je slednji s premoženjem, ki se deduje v tej zapuščinski zadevi, z oporoko razpolagal ali ne. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do trditev dedinje J. K. da je bilo z zapisom v oporoki, da slednja deduje vse njegovo premoženje, mišljeno tudi premoženje, ki je bilo vrnjeno v denacionalizacijskem postopku ter nasprotno navedbo dedičev A.L., C.L., Jo.L., Je.L. in R. L., A.D., R.D. in M. D., M. M. L., M. K., L. E. in I. O., da S. E. s tem premoženjem v oporoki ni razpolagal. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa bi sodišče prve stopnje prav to moralo storiti. Gre namreč za podobno situacijo kot pri dedovanju premoženja, vrnjenega po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, kjer se prav tako ne uporabljajo določbe ZDen, ampak določbe ZD, a se kljub temu pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premoženja, v sodni praksi poleg njihove vsebine upoštevajo tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.

Pritožbeno sodišče je torej zaradi navedenega v skladu z določbo 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD pritožbi dediča J. D. ugodilo in sklep o dedovanju v izpodbijanem delu razveljavilo.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku glede dedovanja po pokojnem S. E. analizirati njegovo oporoko v luči zgoraj pojasnjenega, pa tudi v skladu z določbo 84. člena ZD ter presoditi veljavnost oporočnih razpolaganj glede spornega premoženja.

(1) prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 5542/2006 z 18.4.2007, II Cp 5369/2005 s 17.8.2006, II Cp 2161/2004 z 22.12.2004 in I Cp 450/2003 s 7.5.2003

(2) prim. Občna seja VSS z 22.6.1994, objavljeno v Pravnih mnenjih VSS 1/94, stran 10

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia