Jedro

Upravno sodišče je pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo zaradi nepristojnosti (1. odstavek 34. člena ZUS), saj so tožniki zahtevali obnovo postopka podelitve spomenice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Celju, št. U 68/98-9 z dne 5.12.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnikov, ker odločanje o sporu ne spada v sodno pristojnost. V obrazložitvi sklepa med drugim navaja, da so tožniki z vlogo z dne 17.11.1997, ki je bila poslana tudi nekaterim drugim državnim organom, zahtevali revizijo postopka podelitve spomenice 1941 S.B.Č., C. ulica 11, R., in sicer na podlagi 1. točke 250. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zaradi okoliščin iz 1., 2., 4. in 6. točke 249. člena ZUP. Svojo zahtevo, da mu spomenica 1941 ne pripada, ker si s svojim delom v času NOB tega ni zaslužil, utemeljujejo z dejstvi in okoliščinami, zaradi katerih menijo, da mu je treba spomenico odvzeti. Čeprav so tožniki v tožbenih razlogih kot pravno podlago za odločanje navedli revizijo, ki jo lahko stranke kot izredno pravno sredstvo uporabijo samo v civilnih postopkih, pa iz njihovih nadaljnjih navedenih določb 249. in 250. člena ZUP in iz same vsebine tožbenih navedb izhaja, da zahtevajo obnovo postopka podelitve spomenice 1941 S.B.Č.. To izredno pravno sredstvo pa je mogoče vložiti samo zoper dokončno odločbo, in sicer v upravnem postopku pred upravnimi organi in ne v upravnem sporu pred sodiščem, ob nadaljnji izpolnitvi določenih procesnih predpostavk, ki se nanašajo na časovno omejenost in na stranke v postopku.

Pritožbo vlaga F.T. V pritožbi navaja, da je v zadevi odločalo krajevno nepristojno sodišče, to je Oddelek v Celju, moral pa bi Oddelek v Mariboru. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav sodišče prve stopnje datumsko označuje vlogo (tožbo) z datumom 17.11.1997, je očitno, da je kot o tožbi odločalo o vlogi z dne 28.4.1998 (prispeli na Vrhovno sodišče Republike Slovenije 18.5.1998 in nato odstopljeni Upravnemu sodišču v Ljubljani 16.8.1999 in 24.8.1999 Oddelku v Celju), v povezavi z njenimi prilogami, zlasti pa z vlogo tožnikov z dne 17.11.1994. Glede na vsebino obeh vlog in upoštevaje tudi pritožbene navedbe, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožniki (tudi) v upravnem sporu zahtevajo obnovo postopka zaradi podelitve spomenice. Ker gre za odločanje, ki ne spada v sodno pristojnost, je pravilno odločilo in za odločitev navedlo pravilno dejansko in pravno podlago.

Sicer pa tožnik v pritožbi razlogov, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev, sprejeto ob predhodnem preizkusu tožbe, niti ne izpodbija. Ne more pa uspeti s pritožbenim ugovorom krajevne nepristojnosti. Takega ugovora se - glede na določbo 1. odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu - niti ne more uveljavljati šele v pritožbenem postopku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.