Jedro

Tožnik, rojen 6. 6. 1958 je ob vložitvi zahteve 8. 10. 2018 dopolnil 60 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 38 let 1 mesec in 29 dni brez dokupa ter 1 let 10 mesecev in 1 dan dokupljene dobe od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015. Ker je bil v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljen do 1. 11. 2018 mu je bila predčasna pokojnina zakonito priznana od 2. 11. 2018 dalje v višini 415,03 EUR mesečno. Izpolnil je zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 29. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. 2. odstavek 29. člena ZPIZ-2, ki je od leta 2013 zviševal starost za predčasno pokojnino, in sicer v letu 2017 na 59 let in 8 mesecev za moške, v obravnavani zadevi ni uporabljiv, saj je tožnik koncem tega leta dopolnil 59 let 6 mesecev in 25 dni starosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodna odločba v II. točki izreka spremeni tako, da glasi: "O zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine je dolžan odločiti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije."

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 279,91 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št.: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 11. 2019 ter št. dokumenta: ..., št. ... z dne 10. 4. 2019 in priznanje višje predčasne pokojnine, ker je presodilo, da je denarna dajatev odmerjena zakonito (I. tč. izreka). Tožbo na priznanje pravice do starostne pokojnine je zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo, saj v upravnem postopku o njej ni bilo odločeno (II. tč. izreka). Sklenilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (III. tč. izreka).

2. Sodbo in sklep izpodbija tožnik po odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo v smeri ugoditve zahtevkom, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se z zavrženjem tožbe po 75. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDSS-1). O zahtevi v predsodnem postopku ni bilo odločeno. Da ni pogojev za starostno pokojnino se je seznanil šele v sodnem postopku, ko je toženec predložil kopijo upravnega spisa z uradnim zaznamkom z dne 29. 10. 2018. Toženec je postopal v nasprotju s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku2 (ZUP) ter načelom materialne resnice. Upravni akt bi moral vsebovati odločitev o starostni pokojnini. S tem bi bila dana možnost uveljavljanja pravnega sredstva, saj uradni zaznamek ni osnova za ne odločanje o zahtevani pokojnini.

Ne strinja se s presojo, da mu je glede na starost in dopolnjeno pokojninsko dobo pravilno priznana pravica do predčasne pokojnine. Tudi sicer je do pokojnine upravičen že pred 2. 11. 2018. Dokup 1 leta 10 mesecev in 1 dne bi moral biti obravnavan kot pokojninska doba brez dokupa. Za obdobje od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015 je plačal prispevke, da si zagotovi pravico do starostne pokojnine na enak način, kot če bi bil zaposlen. Ni razumnega razloga, da bi se prispevki za dokupljeno dobo obravnavali drugače. Ob spremenjeni zakonodaji ga toženec kot pravnega laika kaznuje, sodišče pa pravo uporablja le ob jezikovnem branju. Je v neenakem položaju, saj mu plačevanje prispevka ni prineslo obsega pravic, kot ga je pričakoval. Sodišče ni spoštovalo načela enakosti in ustavne pravice do socialne varnosti. Neutemeljeno je zavrnilo dokazni predlog z izvedencem finančno-ekonomske stroke, saj je z njim želel potrditev, da mu pripada višja predčasna pokojnina. Na podlagi listin iz upravnega spisa ne more preveriti, kako je do izračuna pokojninske osnove in odmere pokojnine sploh prišlo.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Strinja se z dejanskimi in pravnimi razlogi izpodbijane sodbe. 7. člen ZUP-a ni kršen, saj je prav s priznanjem predčasne pokojnine omogočeno učinkovito uveljavljanje pravic, ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino. Tožba glede starostne pokojnine je zakonito zavržena, saj z izpodbijanima aktoma o njej ni bilo odločeno. Vsebinsko sojenje o pravici bi pomenilo prekoračitev predsodnega odločanja, v obrazložitvah pa je bilo pojasnjeno, da ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2). Pritožnik ni upravičen do predčasne pokojnine pred 2. 11. 2018. Po 2. odst. 29. člena ZPIZ-2 bi do 31. 12. 2017 moral izpolniti 59 let in 8 mesecev, dopolnil pa je le 59 let in 6 mesecev starosti. Prostovoljne vključenosti v zavarovanje po 1. 1. 2013 in plačilo prispevkov ni mogoče obravnavati za pokojninsko dobo brez dokupa. Ustavno sodišče RS je že ocenilo, da ZPIZ-2 glede pokojninske dobe brez dokupa ni protiustaven. Niso utemeljeni niti očitki o nepravilni zavrnitvi sodnega izvedenstva.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP) sodno odločbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve procesnega prava ter pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da pritožba zoper zavrnilni del sodbe glede višine predčasne pokojnine ni utemeljena, zoper procesni sklep o zavrženju tožbe o pravici do starostne pokojnine pa je utemeljena, oboje iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

K sklepu o zavrženi tožbi glede pravice do starostne pokojnine

6. Kadar je o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti odločeno z upravnim aktom, je glede na 69. člen ZDSS-1 socialni spor dopusten, če je stranka prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali ker ta ni bil izdan in vročen v zakonitem roku (1. odstavek). Če stranka, ki je imela možnost pritožbe zoper upravni akt ni vložila ali jo je vložila prepozno, sodno socialni spor ni dopusten (2. odstavek). V slednjem primeru ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje. Takšno dejansko stanje v predmetni zadevi ni podano. Zavrženje tožbe glede pravice do starostne pokojnine ni zakonito.

7. Iz zahteve za priznanje pravice z dne 18. 10. 2018 nedvomno izhaja, da je obrazec izpolnjen v delu, ki se nanaša na pravico do starostne pokojnine. V uradnih zaznamkih z dne 29. 10. 20185 je sicer zapisano, da je zavarovanec vložil zahtevo za starostno pokojnino, ko pa mu je bilo pojasnjeno, da pogojev ne izpolnjuje, uveljavlja predčasno pokojnino, ker da je na zahtevi pomotoma naredil križec pred starostno pokojnino. Vendar v upravnem spisu ni nobenega dokazila, da bi bil vložniku uradni zaznamek vročen ali da bi bil o njegovi vsebini seznanjen in zahtevo za starostno pokojnino prekvalificiral v zahtevo za predčasno pokojnino. V pritožbi zoper prvostopenjsko upravno odločbo z dne 10. 4. 2019 je celo izrecno navajal, da se z odločanjem o predčasni pokojnini ne strinja in zahteva pravico do starostne pokojnine. Toženi zavod je bil v upravnem postopku dolžan odločiti o uveljavljani pravici do starostne pokojnine ne glede na to, ali so bili za priznanje izpolnjeni pogoji ali ne.

8. Ni formalne niti materialnopravne ovire v ZPIZ-2, da ob zakonsko zagotovljeni izbirni pravici sočasno ne bi bilo mogoče uveljavljati dvoje ali več pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Sloveniji lahko v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZPIZ-2 uživa eno od njih po lastni izbiri, če zakon ne določa drugače. Načeloma je izbira možna tudi med starostno in predčasno pokojnino, v kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji za njuno priznanje. Postopek za uveljavljanje obeh pravic se glede na 178. člen ZPIZ-2 vedno začne na zahtevo zavarovanca.

9. Ker ni dokazano, da bi tožnik dne 8. 10. 2018 vloženo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine umaknil ali jo prekvalificiral, temveč dosledno zatrjuje, da pri zahtevi vztraja in da je bil z uradnim zaznamkom z dne 29. 10. 2018 seznanjen šele v postopku pred sodiščem, je potrebno pritožbi v tem delu ugoditi. Ob smiselni uporabi 82. člena ZDSS-1 v zvezi z 220. členom ZUP-a je potrebno odločiti, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe. Torej sklep o zavrženju tožbe spremeniti in zadevo v tem obsegu vrniti tožencu v upravno odločanje o zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine.

K sodbi v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka na odpravo upravnih odločb in odmero višje predčasne pokojnine

10. Pritožba zoper zavrnilni del sodbe na odpravo upravnih odločb z dne 10. 4. 2019 in 22. 11. 2019 o priznani pravici do predčasne pokojnine ter vtoževani višji denarni dajatvi ni utemeljena. V tem delu je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do kršitve 14. člena Ustave Republike Slovenije6 (Ustava) o enakosti pred zakonom ali pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Pritožbeno sodišče prepričljivih dejanskih, pravilnih materialno pravnih ter ustavno pravnih razlogov, temeljito obrazloženih v izpodbijani sodbi ne ponavlja temveč na pritožbena izvajana ponovno poudarja le še naslednje.

11. Na podlagi razpoložljivih listin iz upravnega spisa prvostopenjsko sodišče enako kot pred njim toženi zavod prepričljivo ugotavlja, da je tožnik, rojen 6. 6. 1958 ob vložitvi zahteve 8. 10. 2018 dopolnil 60 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 38 let 1 mesec in 29 dni brez dokupa ter 1 let 10 mesecev in 1 dan dokupljene dobe od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015. Ker je bil v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljen do 1. 11. 2018 mu je bila predčasna pokojnina zakonito priznana od 2. 11. 2018 dalje v višini 415,03 EUR mesečno. Izpolnil je zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 29. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. 2. odstavek 29. člena ZPIZ-2, ki je od leta 2013 zviševal starost za predčasno pokojnino, in sicer v letu 2017 na 59 let in 8 mesecev za moške, v obravnavani zadevi ni uporabljiv, saj je tožnik koncem tega leta dopolnil 59 let 6 mesecev in 25 dni starosti. Pritožbene navedbe o upravičenosti do predčasne pokojnine pred 2. 11. 2018 zato niso utemeljene.

12. Sodišče je nadalje pravilno presodilo, da je predčasna pokojnina v višini 415,03 EUR mesečno od 2. 11. 2018 dalje zakonito odmerjena iz razlogov, podrobno utemeljenih v izpodbijani sodbi. Dejanski zaključki sodbe (7. in 8. točka obrazložitve) imajo objektivizirano podlago v mehanografski obdelavi in odmeri pokojnine na podlagi podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja7 ki je sestavni del prvostopenjske upravne odločbe. Ob pavšalnih navedbah tožnika, da izračuna ne razume, da bi morala biti denarna dajatev odmerjena v višjem znesku, da dokazni predlog z izvedencem finančne stroke ni utemeljeno zavrnjen in nekaterih drugih, pritožba ne more biti uspešna. Pravilnih procesnih razlogov za zavrnitev dokaza s sodnim izvedenstvom (3. tč. obrazložitve) pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

13. Nadalje pravno niso odločilne pritožnikove navedbe, da je pokojninsko dobo po letu 2013 dokupoval zaradi pravice do starostne pokojnine. Hkrati je zmotno in zato nesprejemljivo pritožnikovo stališče, da je dokupljena doba na podlagi prostovoljnega zavarovanja identična s pokojninsko dobo brez dokupa iz 23. tč. 7. člena in 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Na nepoznavanje prava se ni mogoče uspešno sklicevati. Institut pokojninske dobe brez dokupa po ustavno sodni presoji ni protiustaven8 (5. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe).

14. Glede na predhodno obrazloženo je tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih odločb na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževana višja pokojninska dajatev. Pritožbo zoper zavrnilno I. in stroškovno III. točko izreka sodbe je ob uporabi 353. člena ZPP potrebno kot neutemeljeno zavrniti in v tem obsegu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker je tožnik z delom pritožbe, ki se nanaša na starostno pokojnino uspel in je zahteva v tem obsegu vrnjena v upravno odločanje, je pritožbeno sodišče ob uporabi 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo9 (OT) toženca zavezalo, da tožniku v 15 dneh od prejema sodbe povrne 279,91 EUR stroškov pritožbe. Priznalo je 375 točk za pritožbo, 7,4 točke za materialne stroške, torej 382,40 točk po 0,60 EUR, kar znese 229,44 EUR, povečanih za 22 % DDV pa 279,91 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 24/06, Uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 5 Pri čemer je enega podpisala strokovna sodelavka A.A., drugega pa B.B.. 6 Ur. l. RS št. 33/1991 s spremembami. 7 Ki ima značaj javne listine. 8 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/13 z dne 21. 4. 2016. 9 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.