Jedro

Navidezna pogodba predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti. To pomeni, da se morata stranki takšne pogodbe tudi odgovoriti, da je ta pogodba med njima neučinkovita.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, da se drugemu tožencu V. Č. prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnino parc. št. 1529/31 k.o. X in se zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani odreja vpis zaznambe te začasne odredbe, pri čemer je začasna odredba izvršljiva takoj in velja do pravnomočne rešitve pravde, zavrnilo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo (1) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navaja, da je verjetnost terjatve izkazana že z vložitvijo tožbe, kot dokaz svojih trditev je predlagal tudi zaslišanje obeh tožencev in je pričakovati, da bo prvi toženec potrdil vse tožbene navedbe. Tudi sicer je že iz do sedaj priloženih dokazov razbrati, da gre za navidezna pravna posla. Ni namreč verjetno, da bi drugi toženec kupil stanovanjsko hišo od prvega toženca, ki jo je ta v letu 2002 kupil od očeta drugega toženca – tožnika. Drugi toženec hiše ne potrebuje, saj ima stalno prebivališče v Švici.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik v tožbi trdi, da je s prvim tožencem dne 8. 11. 2002 sklenil prodajno pogodbo, po kateri je prvemu tožencu prodal stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem. Pogodba je navidezna. Prvi toženec tožniku namreč ni izplačal kupnine, nepremičnine pa tudi ni prevzel v posest. V letu 2004 je tožnik prvemu tožencu naročil, naj lastništvo na stanovanjski hiši prenese na drugega toženca. V tem času so se namreč poboljšali medsebojni odnosi tožnika in drugega toženca. Prvi toženec je nato dne 9. 2. 2004 sklenil z drugim tožencem navidezno prodajno pogodbo. Tožnik je zadevo skušal rešiti sporazumno in lastninsko pravico na hiši ponovno vknjižiti na svoje ime, zato je drugega toženca pozval, da mu izda ustrezno zemljiško listino, česar pa ta noče storiti. Sodišču predlaga, da s sodbo ugotovi, da sta obe prodajni pogodbi brez učinka napram tožniku in da mu je drugi toženec dolžan izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino.

5. Predlagal je tudi izdajo začasne odredbe, da se drugemu tožencu prepove odtujiti ali obremeniti sporno nepremičnino do pravnomočne rešitve te pravde. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, z obrazložitvijo, da tožniku ni uspelo izkazati verjetnosti terjatve. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev materialnopravno pravilna.

6. Tožnik torej zatrjuje, da sta obe prodajni pogodbi navidezni (simulirani). Obligacijski zakonik (OZ) v 50. členu med drugim določa, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri takšni pogodbi je torej podan le zunanji dejanski stan pogodbe – stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanju. Navidezna pogodba predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti (komentar 50. člena OZ, splošni del, s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003). To pa pomeni, da se morata stranki takšne pogodbe tudi odgovoriti, da je ta pogodba med njima neučinkovita. Takšnega dogovora pa tožnik niti ne zatrjuje, še manj izkaže, ne v razmerju do prvega toženca in ne v razmerju do drugega toženca. Nasprotno, iz priloženih dokazov in iz trditev tožnika samega izhaja, da drugi toženec navideznosti pogodbe in s tem tudi obstoja dogovora o simulaciji ne priznava, saj se sam šteje za lastnika sporne nepremičnine. Že iz tega razloga je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik v tej fazi postopka ni uspel izkazati verjetnosti obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Predlog za izdajo začasne odredbe je zato pravilno in zakonito zavrnilo.

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Ki je bila pritožbenemu sodišču predložena 19.3.2014.