Jedro

Večkratno ukvarjanje izvedenca s predmetno zadevo znotraj izvedbe dokaza z izvedencem (izdelava pisnega izvida in mnenja, ustno podajanje izvida in mnenja oziroma izdelava dopolnilnega izvida in mnenja) ne daje podlage za večkratno odmerjanje dela nagrade iz naslova študija spisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 407) je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado za izdelano dopolnilno izvedensko mnenje. Izvedenki je za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado v znesku 1.417,95 EUR in ji od tega zneska obračunalo tudi ustrezne dajatve in prispevke.

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper citirani sklep z dne 14. 2. 2014 vložila izvedenka (redna št. 417). Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in pritožnici odmeri dodatno nagrado do višine predlagane nagrade v računu izvedenke, zmanjšano za že priznano nagrado.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je nagrado za delo izvedenke z dopolnitvijo izvedenskega mnenja odmerilo glede na obračunane postavke s strani izvedenke v računu za dopolnilno izvedensko mnenje (redna št. 398). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo predlogu izvedenke glede naslednjih postavk- zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije -(69,00 EUR)- za izdelavo dopolnitve izredno zahtevnega mnenja (345,00 EUR),- za ocenjevalska in analitična dela, potrebna za podlago za izdelavo mnenj (750,00 EUR).

5. Prvostopenjsko sodišče pa ni sledilo v celoti predlogu izvedenke pri dveh postavkah in sicer za obračunano postavko študija spisa s prilogami (1.215,00 EUR), od katerih je izvedenki priznalo zgolj nagrado v višini 69,00 EUR ter posledično tudi glede nižjih neposrednih materialnih stroškov v višini 15 % pavšala, na osnovi česar ji je sodišče priznalo zgolj 184,95 EUR stroškov. V izpodbijanem sklepu je zato zaobsežena tudi zavrnitev predloga pritožnice za izplačilo nagrade v višjem znesku na podlagi njenega predloga.6. Glede na navedeno je predmet pritožbenega preizkusa zgolj pravilnost odločitve sodišča glede neupravičenosti do višjega zneska nagrade iz naslova postavke študija spisa s prilogami v zvezi z izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja in posledično tudi višjega pavšala za materialne stroške.

7. Pritožnica utemeljuje upravičenje do višjega zneska nagrade v zvezi s študijem spisa s trditvijo, da je morala na podlagi zahteve sodišča za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ponovno študirati celotne spis.

8. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni mogoče pritrditi stališču pritožnice, da bi bila potem, ko ji je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja s sklepom z dne 3. 12. 2013 že priznana nagrada iz postavke študija spisa, upravičena ponovno do nagrade iz tega naslova tudi pri izdelavi dopolnitve izvedenskega mnenja. Za to ni podlage v določilih tarifnega dela Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami – v nadaljevanju Pravilnik). Ta postavka je namreč predvidena zgolj v okviru 48. člena Pravilnika, ki ga je prvostopenjsko sodišče že upoštevalo v okviru odmere nagrade s sklepom z dne 3. 12. 2013 (redna št. 371).

9. Iz sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 19. 12. 2013 je razvidno, da je od izvedenke terjalo zgolj dopolnitev svojega mnenja, zato bi bila pritožnica na podlagi takšne dopolnitve upravičena zgolj do dodatno odmerjene nagrade v skladu z drugim odstavkom 51. člena Pravilnika. Večkratno ukvarjanje izvedenca s predmetno zadevo znotraj izvedbe dokaza z izvedencem (izdelava pisnega izvida in mnenja, ustno podajanje izvida in mnenja oziroma izdelava dopolnilnega izvida in mnenja) ne daje podlage za večkratno odmerjanje dela nagrade iz naslova študija spisa. Za takšno dodatno nagrado ni podlage niti ob upoštevanju pritožbenih navedb glede povečanja obsega spisa od 2000 v času izdelave mnenja na 2800 strani ob izdelavi dopolnilnega mnenja. Ob takšnem dejanskem stanju bi bilo ob smiselni razlagi drugega odstavka 48. člena Pravilnika mogoče pritrditi pritožnici samo v primeru, da bi povečan del obsega spisa presegal 1000 strani, kar pa izrecno izključuje sama pritožnica v okviru pritožbenih navedb, ko se sklicuje na povečanje spisa za 800 strani.

10. Tako se izkažejo kot neutemeljene pritožbene navedbe v tistem delu, ko izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o nepriznanem delu obračunane nagrade za študij spisa, to je glede zneska 1.166,00 EUR. Posledično se tako izkaže kot neutemeljena pritožba tudi v tistem delu, ko se izpodbija nižje priznani znesek neposrednih materialnih stroškov, ki so odmerjeni v višini 15 % odmerjene nagrade (184,95 EUR) namesto predlaganih 244,35 EUR.

11. Upoštevaje navedene razloge niso podani s pritožbo utemeljeni pritožbeni razlogi. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIP).