Jedro

Iz odločbe ni mogoče razbrati zakonitik razlogov, zaradi katerih je bila tožniku zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč oziroma se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP, na katero se sklicuje tožena stranka, sicer vsebuje posebno omejitev glede dostopa do brezplačne pravne pomoči v postopkih izvršbe s tem, ko določa, da se ta pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vendar pa ta določba ne postavlja pogoja, do kdaj mora oziroma lahko najkasneje prosilec poda prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno sredstvo v izvršilnem postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. Bpp 1441/2022 z dne 6. 6. 2002 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 29. 4. 2022 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani 3190 I 1394/2020 z dne 12. 4. 2022. 2. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka pravi, da pristojni organ dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Dokler izvršilni naslov obstaja, je sodišče v izvršilnem postopku vezano nanj, kot se ta glasi (načelo formalne legalitete) in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Prosilec je dolžnik v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I 1394/2020. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi k prošnji priloženih listin in na podlagi uradnih poizvedb ugotovil, da predmetni izvršilni postopek teče na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1394/2020 z dne 18. 11. 2020, izdanega na predlog upnika za izvršbo, na podlagi izvršilnega naslova (sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1494/2014 z dne 17. 11. 2014).

3. Brezplačna pravna pomoč se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo (4. alineja 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju: ZBPP). Razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi so našteti v 55. členu ZIZ. Na podlagi uradnih poizvedb v izvršilnem vpisniku Okrajnega sodišča v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da je prosilec kot dolžnik v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1394/2020 dne 25. 11. 2020 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.

4. Prosilec je v predmetnem izvršilnem postopku s tem, ko je vložil ugovor tudi že izrabil vlaganje tistih pravnih sredstev (ugovor zoper sklep o izvršbi), za katera je po ZBPP prosilcu kot dolžniku v izvršilnem postopku razumno dodeliti brezplačno pravno pomoč, če bi verjetno izkazal obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Iz navedenih razlogov je treba zaključiti, da udeleževanje postopka in vlaganje pravnih sredstev v predmetnem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh in jih ni razumno vlagati in posledično ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. Tudi v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1394/2020, kjer je bil prosilčev ugovor že vložen, prosilec ne bi uspel doseči, da se v končni fazi izvršilni naslov ne bi realiziral, zato prosilec kot dolžnik v predmetni izvršilni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu, da bi se izognil svoji obveznosti po sklepu o izvršbi na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, temveč bi izvršilni postopek s tem le zavlačeval (temu primerno bi tudi naraščali stroški postopka).

5. Glede na navedeno in v skladu z zakonskimi določili pristojni organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, ki mora biti izpolnjen poleg pogoja finančnega in premoženjskega stanja prosilca, in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V skladu z zakonsko dikcijo 8. člena ZBPP se namreč za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prosilca, dolžnika v izvršilnem postopku, predvideva, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo, pri čemer pa je v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1394/2020 prosilec ugovor v izvršilnem postopku že vložil. 6. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč materialnega položaja prosilca ni ugotavljal glede na dejstvo, da ni izpolnjen objektivni pogoj pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči. Slednji mora biti izpolnjen komulativno z dohodkovnim pogojem in materialnim pogojem.

7. V tožbi tožnik pravi, da je oče dveh otrok, prejema minimalno plačo, zoper njega tečejo izvršilni postopki za več kot 10.000 EUR dolga, ima blokiran TRR. V vseh postopkih je upravičen do BPP. Prosil je za dodelitev BPP za pravno svetovanje iz zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje in vložitev ugovora po izteku roka v izvršilnem postopku, saj sodišče številnih delnih plačil ni upoštevalo, ni upoštevalo da ga za iste zneske upnica rubi v različnih postopkih, da ga za iste zneske rubi preživninski sklad in da delna plačil prosilca v izvršilnem postopku niso bila upoštevana in ne izdani sklep o delni ustavitvi izvršilnega postopka.

8. Pooblaščenec tožnika je po vloženi BPP prošnji vložil pravno sredstvo - ugovor po izteku roka glede na negativno BPP odločbo. Če tožniku ne bo odobren BPP za zastopanje bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z ZBPP.

9. Pravi, da je bil v izpodbijani odločbi bil diskriminiran z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnik je tako zaradi svojega stanu bil očitno diskriminiran pri odločanju organa BPP o pravici do brezplačne pravne pomoči. S tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP, kjer piše da je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, torej tudi ne zaradi stanu kateremu mu pripada (da je brezposeln pek). Odločbi tudi manjkajo razlogi, zakaj je sodišče konkretno zavrnilo prošnjo za BPP prosilke, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj (manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih).

10. Predlaga zaslišanje tožnika in da Upravno sodišče po opravljenem naroku in zaslišanju tožnika njegovi tožbi v upravnem sporu ugodi in odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje v zadevi I 1394-2021, Okrajnega sodišča v Ljubljani in oprostitev stroškov sodnega postopka oziroma se podrejeno zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izbranega odvetnika pa se določi odvetnika A. A. in naj hkrati sodišče odloči, da je toženka dolžna tožniku plačati stroške, nastale v upravnem sporu, v roku 8 dni po prejemu sodne odločbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do dneva plačila, pod izvršbo.

11. Tožba je utemeljena.

12. Tožnik ima prav, da iz odločbe ni mogoče razbrati zakonitik razlogov, zaradi katerih je bila tožniku zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč oziroma se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je bistvena kršitev določb postopka. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP, na katero se sklicuje tožena stranka, sicer vsebuje posebno omejitev glede dostopa do brezplačne pravne pomoči v postopkih izvršbe s tem, ko določa, da se ta pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vendar pa ta določba ne postavlja pogoja, do kdaj mora oziroma lahko najkasneje prosilec poda prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno sredstvo v izvršilnem postopku.

13. Argument tožene stranke, da oziroma ker je tožnik dne 25. 11. 2020 že vložil ugovor zoper sklep o izvršbi oziroma da je izrabil pravno sredstvo, to je ugovor zoper sklep o izvršbi, vlaganje pravnih sredstev v predmetnem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu 24. člena ZBPP, nima razvidne pravne podlage v zakonu. Iz določbe četrte alineje 8. člena ZBPP namreč ne izhaja, da prosilec ne bi mogel pridobiti brezplačne pravne pomoči za procesno dejanje, ki ga je že opravil pred dnevom vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč.

14. Nadalje tožena stranka v izpodbijanem aktu pravi, da je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč dne 29. 4. 2022, kar se sicer ujema s podatkom v spisu, čeprav prošnje na predpisanem obrazcu v spisu ni; iz omenjene vloge z dne 29. 4. 2022 izhaja napoved prosilca, „_da bo vložil pritožbo zaradi neupoštevanja izvršenih plačil_“. V nasprotju s tem pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik procesno dejanje, za katero je zaprosil brezplačno pravno, storil že dne 25. 11. 2020, čeprav procesnega dejanja z dne 25. 11. 2020 v upravnem spisu ni. V upravnem spisu je ugovor po izteku roka, ki datira na dan 23. 12. 2021, zoper sklep o izvršbi opr. št. I 1394/2021 z dne 14. 7. 2021. 15. Kako je tožena stranka prišla do uporabe 24. člena ZBPP, sodišče ni moglo ugotoviti, zato je moralo tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti zaradi bistvene kršitve določb postopka. Ker so bila pravno relevantna dejstva med strankama ostala sporna že v upravnem postopku, mora tožena stranka tožniku v ponovljenem postopku tožniku dati možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev pred izdajo upravne odločbe (prvi odstavek 9. člena ZPP). Tožnik te možnosti ni imel, kar je posebna kršitev določb ZUP (tretja točka drugega odstavka 237. člena).

16. Sodišče zgolj pripominja, če bo med strankama sporno vprašanje, ali lahko prosilec za brezplačno pravno pomoč prošnjo poda po tem, ko je že opravil procesno dejanje, za katero želi dobiti brezplačno pravno pomoč, potem bo morala tožena stranka upoštevati sodno prakso glede interpretacije ZBPP (prvega in drugega odstavka 11. člena) o tem, kdaj najkasneje lahko prosilec poda prošnjo za brezplačno pravno pomoč glede na čas oprave procesnega dejanja, za katerega prosi brezplačno pravno pomoč1 ter določbo drugega odstavka 36. člena ZBPP.

17. Sodišče je odločilo na seji in ne na glavni obravnavi in ni zaslišalo tožnika, ker to ni bilo potrebno, kajti sodišče lahko odloči na glavni obravnavi, če je očitno, da je potrebno tožbi ugoditi v smislu prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi sodno prakso Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice o tem, kdaj je z vidika 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ustna obravnava v upravnem sporu potrebna,2 na katero se v novejši sodni praksi sklicuje tudi Vrhovno sodišče RS.3

18. Zaradi kršitve določb postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) je sodišče tožbi ugodilo izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi s tranki v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na stališča sodišča, ki zadevajo postopek in materialno pravo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

19. Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Tožeča stranka je v upravnem sporu imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 285,00 EUR, povečan za DDV, tožeči stranki. Znesek 347,70 EUR mora tožena stranka plačati tožnici v 15 dneh od prejema sodbe, oziroma skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

1 Glej na primer: sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 50472017-8 z dne 21. 4. 2017, odst. 9, sodni odločbi vrhovnega sodišča v zadevah I Up 1701/2006 in X Ips 296/2014, 13. 11. 2014, odst. 13-14 2 Ramos Nunes de Carvalho E Sá v Portugal, App. no. 55391/13, 57728/13, 74041/13, 6.11.2018, odst. 190-191. 3 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 138/2020 z dne 13. 7. 2022, odst. 13.