Jedro

Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje ali preživljanje družinskih članov.

Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov. Da bi pritožnica lahko utemeljila napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi morala zato navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake.

Hipoteka ne onemogoča odsvojitve ali nadaljnje obremenitve nepremičnin, pa tudi ne oddaje v najem ali zakup, zato sama po sebi ne pomeni, da z obremenjenimi nepremičninami ni mogoče razpolagati oziroma da jih ni mogoče upoštevati pri presoji predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je upnici A. A. izdalo plačilni nalog za plačilo 82,00 EUR sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upnica pa je nato predlagala oprostitev, obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse. Ta predlog je sodišče prve stopnje (po strokovni sodelavki) s sklepom St ... z dne 3. 12. 2025 zavrnilo in izreklo, da mora takso plačati v 15 dneh, sicer se bo štelo, da je vlogo umaknila. Zoper sklep je upnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (po sodnici) zavrnilo.

2.Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje upnica, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in jo oprosti plačila sodne takse oziroma ji omogoči obročno ali odloženo plačilo, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Prav tako predlaga, naj višje sodišče do odločitve o pritožbi zadrži izvršitev plačila sodne takse. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo določeni njeni družinski člani. Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju mora sodišče upoštevati zlasti materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (prvi, drugi in peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje ali preživljanje družinskih članov.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica lastnica nepremičnega premoženja v skupni vrednosti 335.410,00 EUR (pri čemer ni upoštevalo nepremičnine, v kateri upnica prebiva), kar močno presega premoženjski cenzus iz 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki onemogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči (23.716,32 EUR) in se uporablja tudi pri odločanju o sodnih taksah. Menilo je, da upničino sklicevanje na hipoteke, s katerimi so obremenjene te nepremičnine, ni relevantno. Zaključilo je tudi, da upnica ni izkazala zatrjevanega slabega premoženjskega stanja in zdravstvenih težav; ugotovilo je, da je v delovnem razmerju v Nemčiji in da ni predložila podatkov o svojih prihodkih, sicer pa je tudi iz drugih njenih vlog razbralo, da je sama zalagala denarna sredstva v tem stečajnem postopku (PD 79 in 86).

6.Upnica v pritožbi ponavlja, da so njene nepremičnine obremenjene z velikim številom hipotek in izvršb oziroma da so predmet sodnih postopkov in da zato dejansko niso razpoložljive. S takimi pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Ker hipoteka ne onemogoča odsvojitve ali nadaljnje obremenitve nepremičnin, pa tudi ne oddaje v najem ali zakup, takšna obremenitev sama po sebi ne pomeni, da z obremenjenimi nepremičninami ni mogoče razpolagati oziroma da jih ni mogoče upoštevati pri presoji predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse. Tudi sicer je upnica šele v pritožbi dodala, da naj bi skupna višina (očitno zavarovanih) terjatev presegala vrednost nepremičnin, pri čemer ni pojasnila, zakaj tega ne bi mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (nedopustna pritožbena novota, prvi odstavek 337. člena ZPP).

7.Upnica v pritožbi neuspešno izpodbija (dejanski) zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazala slabega premoženjskega stanja oziroma da bi plačilo takse ogrozilo njeno preživljanje. Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP). Da bi pritožnica lahko utemeljila napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi morala navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake. Tega bremena ni zmogla, saj se ni soočila z razumnimi razlogi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijani zaključek (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), temveč je v pritožbi navedla le, da ne prejema rednih prihodkov in denarnih nadomestil ter da je v fazi zdravljenja in nima možnosti zaposlitve. S tako pavšalnimi očitki zato ni izpodbila ugotovljenega dejanskega stanja. Te ugotovitve so z vidika pravilne uporabe materialnega prava tudi popolne in utemeljujejo presojo sodišča prve stopnje, da upnica ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse, ki znaša le 82,00 EUR (11. člen ZST-1). Posledično tudi ne drži, da je upnici kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva.

8.Sodišče prve stopnje je dodalo, da upnica v tem postopku vztrajno vlaga pritožbe s pavšalnimi navedbami, kar pa glede na vse navedeno ni odločilni razlog izpodbijanega sklepa, zato upnica nanj v pritožbi neuspešno opozarja.

9.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1

Primerjaj sodbo VS RS X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 337, 337/1, 350, 350/2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 27

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.