Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba II U 71/2016

ECLI:SI:UPRS:2016:II.U.71.2016 Upravni oddelek

inšpekcijski postopek ukrep gradbenega inšpektorja nelegalna gradnja inšpekcijski zavezanec
Upravno sodišče
14. december 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor tožnici naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo balkona velikosti 1,75 x 0,50 m v nadstropnem delu stanovanja v večstanovanjskem objektu na zemljišču parc. št. 1644 k.o. … (1. točka izreka); da mora do 30. 9. 2015 odstraniti zgrajen balkon in vzpostaviti fasado in balkonsko okno v prejšnje stanje (2. točka izreka); da glede nedovoljenega posega veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe gradbeni inšpektor navaja, da je bilo na podlagi ogleda ter zaslišanja stranke ugotovljeno, da za gradnjo balkona predhodno ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki pa bi ga glede na določbe 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) morala pridobiti inšpekcijska zavezanka. Posledično se sporni balkon šteje za nelegalno gradnjo po določbah ZGO-1, s tem pa je podana podlaga za izrek ukrepa iz 152. člena ZGO-1. 2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnice kot neutemeljeno. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je z gradnjo pričelo že v osemdesetih letih, ko je veljal še Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki je določal, da mora investitor najprej pridobiti lokacijsko dovoljenje. To ni bilo potrebno le, če je šlo za vzdrževalna dela na obstoječih objektih, s katerimi se ne spreminja zunanjost objekta in ki so s posebnimi predpisi določena kot vzdrževalna dela. V takšnem primeru pa je moral investitor dela pred pričetkom priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Zakon o graditvi objektov (ZGO) pa je izrecno določal, da se lahko objekt začne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo. Pred veljavnostjo navedenega zakona sta veljala ZGO/73 in Zakon o urbanističnem planiranju, ki pa sta prav tako predpisovala obvezno pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. V obravnavanem primeru ni sporno, da inšpekcijska zavezanka takšnega dovoljenja nima. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da tožnica ni izvajala gradnje ter da je bila ta izvedena še preden je pridobila lastninsko pravico na stanovanju, tožena stranka odgovarja, da je s pridobitvijo lastninske pravice prevzela tudi vse pravice in obveznosti v zvezi z nepremičnino, zato jo tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor. Objekt namreč s prenosom lastništva ne more pridobiti legalnosti. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor glede izreka v delu, v katerem je naloženo, da mora ustaviti gradnjo balkona. Po določbi 152. člena ZGO-1 namreč mora gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje med drugim odrediti, da se gradnja takoj ustavi. To pa ne pomeni le ustavitev nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnega nadaljevanja. Zaradi navedenega dejstvo, da naj bi bila gradnja končana v letu 1995, na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva. ZGO-1 namreč v primeru nelegalne gradnje ne predvideva drugega ukrepa kot njeno ustavitev, odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje.

3. Tožnica se v tožbi in v njenem popravku sklicuje na prvi odstavek 157. člena ZGO-1, ki določa, da je inšpekcijski zavezanec lastnik nedovoljene gradnje oziroma njen investitor, če pa tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja. V obravnavnem primeru je bil investitor gradnje v osemdesetih letih A. p.o. oziroma pozneje B., zato tožeča stranka ne more odgovarjati kot inšpekcijska zavezanka v vlogi investitorja. Po podatkih zemljiške knjige je lastnica parcele št. 1644 k.o. … B., zato tudi tožnica ne more odgovarjati kot lastnik zemljišča, na katerem je izvršena gradnja. Tožnica pa tudi ne more odgovarjati kot lastnica nedovoljene gradnje, saj iz pogodbe o nakupu stanovanja in iz zapisnika o točkovanju stanovanje ne izhaja lastništvo spornega balkona, zaradi česar ne more odgovarjati kot pridobitelj lastninske pravice na nedovoljeni gradnji. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek ustavi. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep izrečen zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

7. Po navedeni zakonski ureditvi sta za opredelitev gradnje kot nelegalne pravno pomembni dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, in da to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno. Tožnica pa ne navaja, da bi pri obravnavnem objektu šlo za poseg, za katerega ni treba pridobiti ustreznega dovoljenja, niti tega, da bi zanj pridobila gradbeno dovoljenje.

8. ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje (kamor po 12. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 spada tudi nelegalna gradnja), vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt. Takšno stališče izhaja tudi iz obsežne enote upravno sodne prakse s tega področja (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 202/2013). Navedena določba namreč zapolnjuje pravno praznino kdo je inšpekcijski zavezanec, ki se mu izreče ukrep iz 152. člena ZGO-1. Tako se sankcije iz 152. člena ZGO-1 primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt. 9. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožničina pooblaščenka v inšpekcijskem postopku izjavila, da je inšpekcijska zavezanka leta 2009 v skladu z določbami Stanovanjskega zakona odkupila stanovanje na katerem je bila imetnica stanovanjske pravice, ki ga sestavlja kuhinja in prostor v medetaži, v kateri je soba z balkonom. Iz fotografije spornega posega pa je tudi razvidno, da je dostop do balkona možen le iz stanovanja inšpekcijske zavezanke. Ugotovitev tožene stranke, da je tožnica lastnica stanovanja in s tem inšpekcijska zavezanka ima torej podlago v navedenih dokazih (zapisnik o zaslišanju tožničine pooblaščenke z dne 16. 2. 2015 ter zapisnik o ogledu z dne 25. 2. 2015), zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da tožnica ni lastnica balkona, ker le-ta ni naveden v kupoprodajni pogodbi in točkovanju stanovanja. Ne glede na navedeno je namreč izkazano, da balkon sodi k tožničinemu stanovanju, prav tako sama priznava, da je izvajala vzdrževalna dela na balkonu. Ker je torej tožnica inšpekcijska zavezanka kot etažna lastnica dela objekta, katerega sestavni del je tudi balkon, niti ni relevantno, da ni bila investitorica obravnavanega posega. Prav tako ni upošteven tožbeni ugovor, da je v zemljiški knjigi kot lastnica parcele št. 1644 k.o. … vpisana B., saj tožnici kot etažni lastnici stanovanja pripada tudi ustrezni solastniški delež na skupnih delih nepremičnine.

10. Namen vodenja inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanje javnega interesa. Zaradi navedenega so v inšpekcijskem postopku relevantna le vprašanja, ali so za konkretno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da ti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, tudi ne po predpisih, ki so veljali v času posega, zato ugovori tožnice ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi.

11. Po navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia