Jedro

Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1; "izjava, dejstva, žaljivost, (ne)resničnost".

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolženega M.V. se sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M.V. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem in drugem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po drugem odstavku 57. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 4 mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po 169. členu KZ-1 se na obdolženčeve stroške na spletnem mestu www objavi izrek sodbe z obdolženčevim imenom in priimkom ter brez ostalih osebnih podatkov. Končno, obdolženi mora po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vrniti stroške tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačati potrebne podatke zasebnega tožilca, nagrado in potrebne izdatke njegove pooblaščenke ter še sodno takso.

2. Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo so odgovorili pooblaščenci zasebnega tožilca, ki nasprotujejo uveljavljanim izpodbojnim razlogom ter predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožbena zatrjevanja v smeri nerazumljivosti izreka sodbe, ker da obdolženčeva izjava v opisu dejanja ni bila pravilno povzeta, niso utemeljena. V pritožbeni obrazložitvi navedeni vrstni red obdolženčevih izjav, ključne izjave, kot je povzeta v opisu dejanja, pomensko ne spreminjajo oziroma je ta tudi po dodanem uvodnem in zaključnem delu še vedno toliko samostojna, da omogoča povezavo z znaki očitanega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem in drugem odstavku 160. člena KZ-1. Enako velja za zatrjevanja v smeri manjkajočih razlogov o odločilnih dejstvih, ko pritožnica prezre, da so razlogi v obrazložitvi sodbe sestavljeni (strukturirani) glede na vsebino obdolženčevega zagovora, v katerem se je ta, med drugim, skliceval na kontekst izjave iz opisa dejanja in na pravico javnosti do obveščenosti (9. točka obrazložitve sodbe). Prvi je bil nato razumljivo preverjen s posnetkom s 17. redne seje Občinskega sveta (26. točka obrazložite sodbe), medtem ko je bila po obdolžencu zatrjevana pravica do obveščenosti enako razumljivo preverjena s posnetkom z 18. redne seje Občinskega sveta (29. točka obrazložitve sodbe). Do slednjega se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeljevati še z vidika konteksta izjave, saj je obdolženi ni zanikal, njena samostojnost v razmerju do uvodnega in zaključnega dela pa je bila že zgoraj obrazložena. Skratka, uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v nobenem izmed povzetih dveh ozirov ni podana.

5. Je pa podana tedaj, ko pritožnica v zvezi z uveljavljanim izpodbojnim razlogom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zatrjuje, da če obdolženi ni imel utemeljenega razloga verjeti v resničnost izrečene izjave, potem niti zaničevalnega namena ni bilo treba ugotavljati. Navedeno drži, vendar ne, ker naj bi bila odločilna dejstva zmotno ugotovljena, ampak so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih, konkretno o protipravnosti in krivdi v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

6. Po opisu dejanja je bila obdolženčeva izjava z žaljivimi dejstvi neresnična. Če se je obdolženi neresničnosti žaljivih dejstev zavedal ter jih po razlogih sodbe celo z zaničevalnim namenom hotel izjaviti, je posredi kaznivo dejanje obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 (Deisinger M., Kazenski zakonik 2017, posebni del, Poslovna založba, Maribor 2017, stran 259). Drugače je, če se je zavedal, da utegne z izjavljenim škodovati časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca, pa je v izjavljeno privolil. Tedaj je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 lahko storjeno, vendar le z eventualnim naklepom (Deisinger, prav tam). Povsem drugače pa je, če bi obdolžencu uspelo dokazati resničnost izjavljenih žaljivih dejstev ali vsaj, da je imel utemeljene razloge v ta dejstva verjeti. Protipravnost oziroma kaznivost za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je v takšnem primeru po četrtem odstavku 160. člena KZ-1 izključena, ne pa nujno še za kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1 ali za kaznivo dejanje očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja kot v 162. členu KZ-1. Pogoja sta znova vsebina izjavljenih dejstev (žaljivost ali očitek storitve kaznivega dejanja oziroma obsojenost za kaznivo dejanje) in pri kaznivem dejanju razžalitve dodatno odsotnost razlogov za izključitev protipravnosti po tretjem odstavku 158. člena KZ-1 z izjemo, ko so bila žaljiva dejstva izjavljena z namenom zaničevanja.

7. Posredi so torej trije različni položaji, ki v razlogih sodbe niso ustrezno razmejeni, pa je zato razloge v zvezi z obdolženčevo krivdo mogoče razumeti kot da je storil katero od drugih, zgoraj navedenih kaznivih dejanj in ne kaznivo dejanje iz izreka sodbe oziroma kaznivo dejanje, za katero je bilo v predhodnih razlogih sodbe ugotovljeno, da je protipravno, saj da obdolženi v resničnost izjavljenih žaljivih dejstev ni mogel utemeljeno verjeti. Takšno nasprotje, ki gre do samih elementov kaznivega dejanja, je precejšnje ter ga drugače kot z razveljavitvijo sodbe in novim sojenjem ni mogoče odpraviti (prvi odstavek 392. člena ZKP).

8. Glede na ugotovljeno se pritožbeno sodišče z ostalimi izpodbojnimi razlogi ni ukvarjalo, sicer bi zgornjo zakonsko zapoved kršilo, hkrati pa bi samo zašlo v nasprotje, ko bi po ugotovljeni (absolutni) bistveni kršitvi določb kazenskega postopka preizkušalo nekaj, kar že po sami zakonski domnevi ni bilo pravilno storjeno.