Jedro

Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval, da se iz zapuščine pokojnega A. B. izločita nepremičnini parc. št. 3329 in parc. št. 2498/5, obe k. o. ... V tožbi je poleg dajatvenega zahtevka (zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) postavil še zahtevek za ugotovitev lastninske pravice. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zahtevek za ugotovitev lastninske pravice zavrnilo zaradi nesklepčnosti, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila pa zaradi poteka zastaralnega roka. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in odločitev prvostopenjskega sodišča glede odločitve o ugotovitvenem zahtevku razveljavilo, ker naj bi sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnik ni zatrjeval tudi izvirne pridobitve lastninske pravice. V novem sojenju je tako sodišče prve stopnje odločalo le še o ugotovitvenem zahtevku, vendar tokrat (glede na napotilo sodišča druge stopnje) v zvezi z izvirno pridobitvijo lastninske pravice. Zahtevek za ugotovitev lastninske pravice je sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju zavrnilo, ker je presodilo, da ni bila izkazana tožnikova dobra vera.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Dovoljenost revizije se tako presoja glede vsakega zahtevka posebej.

7. Tožnik je v tožbi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila utemeljeval na pravnoposlovni podlagi, hkrati pa je zatrjeval tudi priposestvovanje spornih nepremičnin in zahteval še ugotovitev lastninske pravice na teh nepremičninah. Gre torej za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago. To pomeni, da je tožnik napačno opredelil vrednost obeh zahtevkov z enotno vrednostjo spornega predmeta. Ker revizijsko sodišče ne more ugotavljati, ali je tožnik z navedbo ene vrednosti spornega predmeta ocenil prvi ali drugi tožbeni zahtevek in koliko odpade na vsakega od uveljavljenih zahtevkov, ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.(1) Revizija tožnika tako ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Prim. odločbe VS RS II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006, II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007, II Ips 449/2005 z dne 30. 8. 2007.